Kot je ministrica pojasnila na novinarski konferenci v Ljubljani, država namreč od 1. januarja že pobira pribitek k cestnini za tovorna vozila na določenih avtocestnih odsekih, sredstva pa se bodo s 1. marcem v 2TDK stekala še od takse na pretovor v Luki Koper (uredba je pripravljena in je v medresorskem usklajevanju), in uporabnine za železniške tire (sklep je v medresorskem usklajevanju, zaračunavati pa se bo začela s 1. januarjem 2020). "Ti trije viri so dejansko zagotovljeni, ne samo na papirju," je dejala Bratuškova.

Kar se tiče morebitnega sodelovanja Madžarske ali katere druge države pri gradnji projekta, pa je ministrica pojasnila, da vlada o tem še ni odločala. "Ta opcija še ni šla z mize," je dejala. Po njenih besedah se sicer na tem področju od prejšnjega tedna do danes ni spremenilo nič, se pa bo morala koalicija odločiti, ali se pogovori z Madžarsko ali drugimi zalednimi državami nadaljujejo.

O vsebini dokumenta, ki bo zakoličil finančno konstrukcijo projekta, vladni in koalicijski predstavniki do zdaj niso želeli govoriti. Ministrica je dokument na 316 straneh, pri pripravi katerega je sodelovalo svetovalno podjetje Deloitte, minuli teden predstavila koaliciji, kjer so bili po odzivih z dokumentom zadovoljni. Dokument so danes podprli tudi ministri iz vrst SMC, čeprav do danes ni bilo jasno, ali se bodo z njim strinjali.

Program predvideva dva scenarija, enega s sodelovanjem zaledne države in drugega, po katerem bi Slovenija ta trenutno največji načrtovani investicijski projekt v državi financirala sama. Čeprav je bila država v času prejšnje vlade pod vodstvom Mira Cerarja že bila v pogovorih z Madžarsko, so nato ti zamrli, madžarski premier Viktor Orban pa je nedavno celo izjavil, da so v Budimpešti zgodbo zaprli in se bodo osredotočili na sodelovanje s Trstom.

Sicer pa bo za projekt v času gradnje potrebnih 1,194 milijarde evrov. Gre za vrednost investicije v tekočih cenah z upoštevanjem nepredvidenih stroškov (147 milijonov evrov), že porabljenih sredstev (55 milijonov evrov) in drugih stroškov, ki nastanejo med gradnjo, npr. delovanje 2TDK in obresti (44 milijonov evrov). "In to je denar, ki ga moramo zagotoviti," je poudarila ministrica in dodala, da je teh 1,194 milijarde evrov vrednost, ki je v investicijskem programu zelo natančno razdelana.

Tako je 400 milijonov evrov predvidenega kapitalskega vložka, predvidoma bo dokapitalizacija v celoti izvedena iz državnega proračuna, in sicer v letih 2019, 2020, 2021 in 2022. Dodatnih 200 milijonov evrov vložka Slovenije v primeru nesodelovanja zalednih držav je predvidenih v letih 2021 in 2022.

Nadalje so za financiranje projekta predvidena tudi posojila: 250 milijonov evrov s strani mednarodnih finančnih institucij in SID banke ter 167 milijonov evrov od komercialnih bank.