Na Krasu tako ostajajo klasična festivalska prizorišča, kot je jama Vilenica, ki je festivalu dala tudi ime. Tam bo, kot vedno, potekala tradicionalna podelitev glavne festivalske nagrade, ki jo letos prejme poljska pisateljica Olga Tokarczuk. Od leta 1986 so nagrado prejeli ključni evropski avtorji, kot so Fulvio Tomizza, Peter Handke, Zbigniew Herbert, Milan Kundera, Josip Osti, Peter Nadas, Ana Blandiana, Ilma Rakusa in Andrzej Stasiuk.

V slovenskem prevodu so izšla dela Tokarczukove Pravek in drugi časi, Dnevna hiša, nočna hiša in Beguni. V romanu Beguni pisateljica posveča pozornost tudi nenehnim selitvam, nemiru sodobnih popotnikov. Kot je v pogovoru za STA dejala maja, ko je bila razglašena za letošnjo lavreatko, je nemir v ljudeh obstajal od nekdaj.

"Prav on je ljudi gnal k zemljepisnim odkritjem in v križarske vojne. Ljudje potujejo tudi zato, da bi izstopili iz sebe, onkraj občutenja lastne običajne izkušnje. To je star, splošno razširjen narkotik: biti tam, kjer nisi. In v tem neprestanem gibanju je nekaj polnega groze - razkriva nam naše lastne meje," je pojasnila.

Poleg tega je dejala, da miti tudi v sodobnosti tvorijo in oblikujejo človeško duševnost, a nekateri bledijo, drugi pa postajajo izrazitejši, polni energije.

"Sočasno z emancipacijo žensk se v kulturi razločneje zarisujejo miti, ki doslej niso bili pretirano prisotni - o ženski bojevnici, junakinji, ki druge rešuje pred zlom," je pojasnila in dodala, da sta v današnjem svetu poleg heroin prepoznavna predvsem mita o Narcisu in Hermesu.

"Mit o vase, v svoj videz in ego zaljubljenem, nikoli starajočem se večnem dečku ali deklici, ki vse podreja svojim potrebam in vidi svet skozi prizmo lastnega jaza. In še nekaj popolnoma novega: homo mercurius po latinskem imenu Hermesa, boga komunikacije in trgovanja. To je nov tip človeka, koncentriran na hitro komunikacijo, trgovanje, dobiček, pogosto pridobljen na 'kreativen', se pravi ne povsem pošten način," je svoje videnje sodobnih mitov opisala pisateljica.

Poleg nagrajenke Olge Tokarczuk in slovenskega avtorja v središču Florjana Lipuša bosta festival kot častna gosta zaznamovala tudi Boris Pahor in Ludwig Hartinger. Častnega gosta na Vilenici letos uvajajo prvič, odločili pa so se, da v goste povabijo pisatelja, ki sta bila skozi vsa leta močno prisotna na festivalu.

Kot vsako leto bo na festivalu gostovala vrsta literatov, letos je na seznamu 22 osrednjih gostov, med katerimi je 11 avtoric in 11 avtorjev. Avtorjev iz Srednje Evrope, ki so v konkurenci za nagrado kristal vilenice, je skupaj 17, med njimi pa so tudi slovenski predstavniki Miriam Drev, Tone Kuntner, Vanja Pegan (na fotografiji), Ana Pepelnik in Katja Perat.

Poleg avtorjev iz Srednje Evrope bo na festival pripotovalo še pet gostov od drugod - Kitajec Zhao Si, irski avtor Alan McMonagle, Američan Brian Henry, Gerry Loose iz Velike Britanije ter Finec Olli Heikkonen.

Na letošnjem festivalu bo v ospredju švicarska književnost, kar je botrovalo tudi izidu Antologije sodobne švicarske književnosti. V goste so iz Švice povabili Ilmo Rakusa, Lukasa Bärfussa, Michela Layaza, Pietra De Marchija in Arna Camenischa.

Program letošnjega festivala bo zaznamovala tema Navdih meja, na katero se bo navezovala tudi osrednja problemska okrogla miza Srednjeevropske pobude, ob kateri je izšel tudi zbornik, ki vključuje tri eseje ter predstavitev lanske dobitnice vileniške štipendije Ajle Terzić.

Z vprašanjem meddisciplinarnih povezav med literaturo, filmom, videom ter drugimi novimi oblikami interaktivnih dinamičnih slik pa se bo ukvarjal 11. mednarodni komparativistični kolokvij.

Festival, ki ga bo danes zvečer uvedlo večerno dogajanje po številnih krajih po Sloveniji, bo sicer potekal od 11. do 15. septembra.