Neimenovani visoki predstavnik ameriške vlade je v torek novinarjem povedal, da so zaustavili projekt plinovoda Severni tok 2, kar je 11 milijard dolarjev vredna investicija, pri čemer ne gre le za denar ampak tudi za večjo energetsko neodvisnost Evrope od Rusije.

Joe Biden

Iz ameriškega in evropskega finančnega sistema so povsem blokirali peto največje rusko finančno podjetje VEB (Vnešekonombank), ki je vir financiranja za Kremelj in ima 50 milijard dolarjev, premoženja ter banko Promsvijazbank s 35 milijardami dolarjev premoženja, ki financira rusko vojsko.

Predstavnik vlade je zagotovil, da so pripravljeni na enak ukrep tudi za druge ruske banke, med njimi banki Sberbank in VTB, ki imata skupaj 750 milijard dolarjev premoženja.

Rusko centralno banko in suverene sklade so odrezali od financiranja v ZDA in Evropi in Kremelj tam več ne more trgovati s svojim dolgom oziroma zbirati denarja.

Uvedli so še sankcije proti direktorju ruske varnostne službe FSB Aleksandru Bortnikovu in njegovemu sinu Davidu ter namestniku šefa Putinovega kabineta Sergeju Kirijenku in njegovemu sinu Vladimirju ter direktorju Promsvijazbanka Petru Fradkovu. "Ti ljudje so imeli neposredne koristi od povezav s Kremljem in je prav, da delijo tudi bolečino," je dejal predstavnik vlade ZDA. Ukrep velja tudi kot opozorilo drugim oligarhom in družinskim članom, da jih čaka podobna usoda.

Izključitev Rusije iz mednarodnega bančnega plačilnega sistema SWIFT ni bila v prvem svežnju, ampak je še vedno na mizi. Ta ukrep bi bil zelo boleč, saj bi Rusijo praktično odrezali od mednarodnih dobičkov pri prodaji nafte in plina, kar je 40 odstotkov prihodkov države. O tem ukrepu so ZDA razmišljale leta 2014, ko je Rusija zasedla Krim, vendar je Rusija zagrozila, da bi to vzela kot napoved vojne. ZDA so doslej iz omenjenega sistema uspele izključiti Iran.

Na mizi ostajajo tudi izvozne kontrole oziroma prepoved uvoza in izvoza. Predstavnik vlade je povedal, da je to ključen element možnih odgovorov Rusiji s sankcijami.

Gre za ključne tehnologije, ki jih Rusija potrebuje za svoje industrije in jih lahko dobi le od ZDA. Povedal je tudi, da Rusija izpada iz finančnih sistemov Zahoda ne more nadomestiti nikjer drugje, saj se tam nahaja večina globalnega denarja. Bela hiša poudarja, da 80 odstotkov dnevnih globalnih transakcij Rusije v tuji valuti poteka v dolarjih in polovica ruske zunanje trgovine se opravlja v dolarjih.

Američani so sicer v odgovor na rusko početje v torek premestili nekaj enot v Evropi. Baltske države so dobile 800 vojakov in 40 letal, kmalu pa se bo v tako imenovano vzhodno krilo zveze Nato premaknilo še nekaj lovcev F35 in helikopterjev apache.

Obiski v Ukrajini 

Medtem bodo v Ukrajini danes na obisku predsednika Litve in Poljske, Gitanas Nauseda in Andrzej Duda, ter zunanji ministri vseh treh baltskih držav, Estonije, Latvije in Litve. Trojica zunanjih ministrov bo v Ukrajini na obisku do petka.

V prestolnici Kijev je med drugim načrtovano srečanje litovskega in poljskega predsednika z ukrajinskim kolegom Volodimirjem Zelenskim. Predsednika obeh držav, sicer članic EU in Nata, želita z obiskom izraziti solidarnost in podporo Ukrajini, so napovedali v Vilniusu.

Estonski predsednik Alar Karis je bil v Kijevu že v torek. Po pogovorih z Zelenskim je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP Ukrajini obljubil enotno in celovito podporo.

Sankcije proti Rusiji so napovedale tudi Kanada, Avstralija, Japonska in Nova Zelandija

Po ZDA, Evropski uniji in Veliki Britaniji so sankcije zaradi ruskega priznanja separatističnih samooklicanih ukrajinskih republik proti Rusiji uvedle oziroma napovedale tudi Kanada, Avstralija, Japonska in Nova Zelandija. Avstralija in Nova Zelandija sta na pogovor poklicali ruska veleposlanika in jima izrazili nasprotovanje ruskim potezam.

Avstralski premier Scott Morrison je ob tem dejal, da za zdaj ruskega veleposlanika ne bodo izgnali iz države, da pa se o tej možnosti pogovarja z voditelji drugih držav, poroča britanski BBC na svoji spletni strani. Opozoril je tudi, da bi Rusija lahko polno invazijo na Ukrajino izvedela v "naslednjih 24 urah" ter ponovil stališče ZDA, da je napad na Ukrajino dejansko že začela.

Scott Morrison

Morrison, ki je ravnanje Rusije že v torek obsodil kot nesprejemljivo in neutemeljeno, je danes napovedal sankcije proti osmim varnostnim svetovalcem ruskega predsednika Vladimirja Putina oziroma članom ruskega varnostnega sveta. Med drugim ne bodo smeli v Avstralijo, sankcije pa bodo uvedli tudi proti ruskim bankam, ki so povezane z rusko vojsko, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Napovedal je tudi sankcije proti separatističnima regijama Doneck in Lugansk na vzhodu Ukrajine, ki ju je Rusija po odločitvi Putina v ponedeljek priznala.

Avstralskemu uradu za imigracije pa je vlada naročila, da prednostno obravnavajo prošnje Ukrajincev za vizume. Trenutno je teh prošenj 430, med drugim za družinske in študentske vizume. V Avstraliji sicer živi okoli 38.000 ljudi ukrajinskega izvora, okoli 1400 Avstralcev pa je po besedah Morrisona trenutno v Ukrajini, poroča BBC.

Justin Trudeau

Kanadski premier Justin Trudeau je v sredo dejanja Rusije obsodil kot "dodatno invazijo na suvereno državo" Ukrajino ter napovedal vrsto gospodarskih sankcij. Kanadskim državljanom bodo prepovedali nakup ruskih obveznic in finančno sodelovanje s separatističnima regijama, preprečili bodo tudi finančno sodelovanje z ruskimi državnimi bankami. Sankcije bodo uvedli tudi proti ruskim poslancem, ki so podprli priznanje Donecka in Luganska, je povedal, poroča AFP.

Kanadska obrambna ministrica Anita Anand je sporočila, da so Ukrajini poslali drugo pošiljko orožja in odredili napotitev dodatnih 460 kanadskih vojakov v sile Nata v Latviji. Več članic Nata je sicer v minulih tednih Ukrajini poslalo več letal z orožjem in vojaško opremo, navaja BBC.

Finančnim in drugim sankcijam se je pridružila tudi Japonska. Premier Fumio Kishida je zaradi ruskega napada na ukrajinsko suverenost napovedal prepoved izdajanja ruskih obveznic na Japonskem ter prepoved izdajanja vizumov in zamrznitev premoženja več ruskim posameznikom. Izpostavil je pripravljenost Tokia na dodatne sankcije v primeru stopnjevanja krize.