V izolskem centru, ki deluje od leta 2009, prejmejo največ prošenj v zvezi z družinskopravnimi spori - varstvom in vzgojo otrok, stiki z otroki, preživninami, razdelitvijo skupnega premoženja in podobno. V zadnjih dveh letih pa obravnavajo tudi veliko zadev s področja delovnopravnih razmerij, od odpovedi pogodb o zaposlitvi do enostranskega spreminjanja pogodb, kjer delodajalec kot ekonomsko močnejša stranka izsiljuje zaposlenega, je navedla pravna svetovalka v centru Mateja Šukalo.

Velikokrat ugotovijo, da gre za simulirane odpovedi z namenom zmanjševanja stroškov. Poslovni razlog za odpoved delovnega razmerja mora biti namreč utemeljen, opozarja Mateja Šukalo, "to pa ne pomeni, da nekoga odpustiš iz poslovnega razloga in čez dva meseca zaposliš nekoga drugega, mogoče s pogodbo za določen čas".

Veliko je tudi vprašanj v zvezi z izrabo letnega dopusta, neplačanimi regresi in nadurami. V tem primeru pa center nima večjega manevrskega prostora, razen svetovanja in priprave dopisov in opominov delodajalcem, tako da stranke prek brezplačne pravne pomoči napotijo na sodišče. Ljudje postajajo tudi vse bolj osveščeni glede mobinga, čeprav gre za težje dokazljivo zadevo, ugotavlja Šukalova.

Pri primerih iz družinskega prava stranke najraje napotijo na mediacijo, delavce, ki jim niso izplačali plač ali so jim odpovedali delovno razmerje, pa napotijo na brezplačno pravno pomoč. Pri tem jim v centru pomagajo izpolniti preliminarne obrazce in izbrati odvetnike, ki to storitev nudijo.

Zlasti za družinske spore strankam ponujajo kot alternativo mediacijo, s katero se lahko izognejo dolgotrajnim sodnim postopkom. Kot primer Šukalova navaja spore glede razdelitve skupnega premoženja, ki lahko trajajo več let, "tako da na koncu, tudi če je obstajalo skupno premoženje, je to splahnelo ob vseh stroških za odvetnike, sodne takse".

Izvensodne sporazume lahko stranke v teh primerih sklenejo pri centrih za socialno delo, prek mediacije ali kar na Primorskem pravnem centru. Kasneje jih morajo zgolj overiti pri notarju, kar pa predstavlja bistveno nižji strošek od postopka na sodišču, dodaja sogovornica.

Obiskovalcev centra je veliko, poleg socialno ogroženih se nanje obračajo tudi študentje in zaposleni. Je pa res, da od letošnjega leta nudijo brezplačne pravne storitve samo še občanom Izole, ne pa tudi sosednjih Kopra in Pirana, od koder sicer še vedno prihajajo ljudje po nasvete. Trenutno se dogovarjajo s koprsko občino, da bi projekt brezplačne pravne pomoči ponovno uvedli tudi za njihove občane.

Interesa za tovrstno svetovanje s strani ogroženih kategorij prebivalstva je veliko tudi v drugih občinah. "Za nekoga, ki prejema socialno pomoč v višini 200 evrov, je čisto logično, da si ne more privoščiti pravnega nasveta od odvetnika," smiselnost zagotavljanja dejavnosti centra za občane vseh treh obalnih občin utemeljuje Mateja Šukalo.