VEČ SPECIALIZACIJ IN ZDRAVNIKOV IZ TUJINE: To so prvi koraki za reševanje problematike preobremenjenosti

Slovenija

Za reševanje problematike preobremenjenosti družinskih zdravnikov so bili v skladu z napovedmi narejeni nekateri prvi koraki. Za specializacije zdravnikov je z razpisom predvidenih 62 mest družinske medicine. Iztekla pa se je tudi javna razprava o odredbi, s katero bi letos omogočili prihod 55 družinskih zdravnikov iz držav, ki niso članice EU.

Gre za ukrepa, ki jih je v okviru reševanja zaostrenih razmer v primarnem zdravstvu napovedal minister za zdravje Aleš Šabeder. Kako uspešna bosta, pa bo odvisno tudi od tega, kakšno bo zanimanje mladih zdravnikov za družinsko medicino oziroma interesa tujih zdravnikov za delo pri nas.

Zdravniška zbornica Slovenije je sicer z včeraj objavljenim razpisom specializacij za letošnje leto skupaj razpisala 275 mest. Na razpisu je mogoče kandidirati za določenega izvajalca, kar pomeni, da se bo kandidat po končani specializaciji pri tem izvajalcu za poln delovni čas zaposlil za najmanj toliko časa, kot traja specializacija. Ko gre za mesta za območje celotne države, pa se zaposlitev za poln delovni čas za obdobje, kolikor traja specializacija, predvideva pri izvajalcu zdravstvene dejavnosti v mreži javne zdravstvene službe v Sloveniji.

Za družinsko medicino je razpisanih po eno mesto za 13 zdravstvenih domov ter po dve za Zdravstveni dom Celje in Osnovno zdravstvo Gorenjske, 45 pa za območje celotne države. Lani sicer zanimanja za družinsko medicino ni bilo veliko, saj je velika večina razpisanih mest ostala nezasedenih. Na zadnjem razpisu s 60 razpisanimi mesti je bilo na primer osem prijav.

Ministrstvo želi k rešitvi razmer v primarnem zdravstvu prispevati tudi z uvozom zdravnikov iz tujine. Javna razprava o odredbi, s katero bi zvišali število mest za delo v Sloveniji za tuje zdravnike, se je iztekla. Predlog pa predvideva, da bi z odredbo letos omogočili prihod 91 zdravnikov iz držav, ki niso članice EU, od tega 55 za področje družinske medicine. Po podatkih zdravniške zbornice sicer v Sloveniji trenutno deluje 524 tujih zdravnikov.

Minister Šabeder je že napovedal, da bo v tem tednu pripravljen tudi predlog aneksa št. 1 k splošnemu dogovoru, s katerim bi spremenili mejo, ko lahko zdravniki odklonijo zavarovane osebe, ki bi se želele vpisati pri njih. A bo tu naletel na zahtevo sindikata zdravnikov družinske medicine Praktikum. Njegov predsednik Igor Muževič namreč poudarja, da je zanje sprejemljiva le rešitev, po kateri bi brez dodatnih pogojev omogočili zdravnikom odklanjanje bolnikov nad 1895 glavarinskimi količniki.

Po njegovih besedah bolniki ne bi bili kakor koli na slabšem; tisti, ki so že opredeljeni pri posameznem zdravniku, bi bili še naprej. Za neopredeljene bolnike pa bi se z organizacijo različnih oblik dela zagotovila potrebna zdravstvena oskrba. Bi pa dali sporočilo mladim zdravnikom, ki sedaj ne želijo v družinsko medicino, da kariera v tem poklicu ni obsojena na doživljenjsko pristajanje na delo v kriznih razmerah.

Deli novico:

Komentiraj

Za komentiranje je potrebna  Prijava  oz.  Registracija
kokodek |  12 .04. 2019 ob  11: 25
zdravniška zbornica v sodelovanju z zdravniškimi lobiji ( nekaterimi sindikati) zanalašč že 25 let ne razpisuje potrebnih specializacija, da bi lahko zgodila popolna privatizacija zdravstva. Vse skupaj spominja na navadno izsiljevanje v skrbi za lastne zaslužke, medicinsko osebje , ki je enako pomembno za uspešno zdravljenje pa , kakor, da ga ni !!!!! sramota !!!
 |  12 .04. 2019 ob  10: 36
Kaj ne bi bilo boljše, da se zveča število vpisnih mest na ljubljanski in mariborski medicinski fakulteti in bi imeli dovolj naših slovenskih zdravnikov? V šestdesetih letih na ljubljanski medicinski fakulteti sploh ni bilo sprejemnih izpitov in so tam vseeno diplomirali številni odlični slovenski zdravniki. Saj tisti študenti, ki ne zmorejo delati izpitov tako sami odpadejo. Mogoče bodo po mnenju ministra Šabedra, ki je lani kot generalni direktor Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani pridelal 23 milijonov evrov težko izgubo, boljši naprimer zdravniki diplomanti Niške medicinske fakultete, ki bi prihajali delati v Slovenijo in bi se slovensko in naših standardov v medicini šele učili.