Živčec Kalanovo je zdravstveni dom tožil, ker je Mulca, ki je bil tudi član sveta zavoda, odpustila, po sodbi sodišča pa so ga morali znova zaposliti ter mu izplačati odškodnino. Na današnjem naroku se je zvrstilo več prič. Kljub temu pa odgovori nekdanjih članov sveta zavoda Manice Remec, Rozane Prešeren in Milana Vuge niso bistveno doprinesli k pojasnitvi zadeve, saj se konkretnih dejstev v zvezi s postopkom odpovedi delovnega razmerja Mulcu niso spominjali.

Odvetnik Janez Stušek, ki je tedaj po naročilu Živčec Kalanove pripravil osnutek sprememb sistemizacije delovnih mest v zdravstvenem domu, se prav tako ni spominjal podrobnosti, je pa zatrdil, da iz gradiva, ki mu ga je posredovalo vodstvo zavoda, ni bilo osnov, iz katerih bi zaznal problematičnost morebitne odpovedi delovnega razmerja. "Če bi vedel, da oseba sodi v zaščiteno kategorijo, bi stranko na to opozoril," je pojasnil.

Na plan dali nove dokaze

Zagovornik Živčec Kalanove Aleksander Lisjak pa je sodišču predložil nov listinski dokaz. Kot je pojasnil ob robu obravnave, iz podatkov zavoda za zdravstveno zavarovanje in zavoda za zaposlovanje namreč izhaja, da je Mulec v času, ko so mu odpovedali pogodbo o zaposlitvi, devet mesecev prejemal nadomestilo ter da se je že prvega marca 2012, "se pravi mesec in pol pred sklenitvijo poravnave, ponovno zaposlil v zdravstvenem domu". Direktor ZD Evgenij Komljanec je namreč trdil, da je Mulca v službo sprejel po sklenitvi poravnave, je spomnil Lisjak.

Kot je dodal, pa poravnava, ki jo je potrdil svet zavoda, Komljanca ni zavezovala k ponovni zaposlitvi Mulca, ampak ga je direktor v zavod reintegriral samovoljno in mimo odločitve sveta zavoda. To pa po Lisjakovem mnenju kaže na prijateljsko povezavo med njim in delavcem.

Zaradi ponovne zaposlitve ni bilo škode za zdravstveni dom

Zagovornica zdravstvenega doma Monika Mavsar je sodišču predlagala, da prepoznih navedb ne upošteva, sicer pa je po njenem mnenju irelevantno, kdaj se je Mulec ponovno zaposlil v ZD Izola. Dejstvo je namreč, da je bila sodba, po kateri so morali Mulca vzeti nazaj v službo, pravnomočna in izvršljiva, če ne bi sklenili poravnave, pa bi bila škoda za zdravstveni dom še bistveno višja.

Komljanec je po koncu naroka znova poudaril, da je iz sodbe delovnega sodišča izhajalo, da morajo Mulcu poleg reintegracije na delovno mesto izplačati tudi odpravnino. Kot je pojasnil, je Mulec poleg tega vstopil na izpraznjeno delovno mesto, tako da tu ni bilo škode za zdravstveni dom.

Sodbo bodo stranke prejele pisno, pričakovati pa je, da to ne bo prej kot v mesecu dni.