Osrednje slovesnosti se je udeležilo več tisoč ljudi ter številne delegacije, poročajo mediji v Bosni in Hercegovini.

Med gosti so bili visoki predstavnik mednarodne skupnosti v BiH Christian Schmidt, generalna sekretarka Sveta Evrope Marija Pejčinović Burić, podpredsednica nemškega parlamenta Aydan Ozoguz, namestnica generalnega sekretarja Združenih narodov Alice Nderitu, turški poslanec in podpredsednik vladajoče turške stranke AKP Numan Kurtulmus, črnogorski premier Dritan Abazović in nizozemska ministrica Ollongren.

Predsednik predsedstva BiH Šefik Džaferović je dejal, da danes ni bolj žalostnega kraja na svetu in da je bil genocid v Srebrenici skrbno načrtovan zločin s političnimi motivi.

"To je bilo sklepno dejanje vzpostavljanja koridorja v dolini Drine in eliminacije Drine kot meje, ki jo je vodja bosanskih Srbov Radovan Karadžić že maja 1992 odredil kot enega od šestih strateških ciljev vojne. Genocida ni izvršil ne srbski narod ne neka odtujena enota, ampak institucionalna struktura Republike srbske s podporo iz Srbije," je dejal.

Visoki predstavnik EU za zunanjo in varnostno politiko Josep Borrell je v videosporočilu poudaril, da ni prostora za zanikanje genocida, revizionizem in poveličevanje vojnih zločincev ter da ne more priti do pomiritve brez priznavanja zločinov.

"Medtem ko ohranjamo Srebrenico v našem srcu, Evropska unija stoji ob BiH in Zahodnem Balkanu. EU je zgrajena kot skupen mirovni projekt in želimo, da BiH pristopi k EU. To pa je zelo odvisno od voditeljev te države in njihove odločnosti, da prisluhnejo ljudem in da postavijo mir, medsebojno razumevanje in dialog na vrh svojih prednostnih nalog," je povedal Borrell.

"Moramo se strinjati, da vedenje vseh tistih, ki poveličujejo vojne zločine, pomeni žalitev za vse, ki žalujejo, in za vse nas, ter ogrožajo napore za boljšo prihodnost," pa je dejal Schmidt in priznal, da čuti tudi breme neuspeha mednarodne skupnosti, da ni zaščitila tistih, ki so bili izpostavljeni grožnji.

"Za genocid obstaja samo en krivec, in to je vojska bosanskih Srbov. Odpovedala je mednarodna skupnost, odgovorna je tudi nizozemska vlada, zato se vam najgloblje opravičujemo," pa je dejala nizozemska ministrica Ollongren.

Predsednik Pahor ob 27. obletnici genocida v Srebrenici: Danes smo se zbrali, ker smo odločeni za resnico in pravico, spravo in odpuščanje, za mir in blaginjo. https://t.co/Jj9uGb6fDO pic.twitter.com/ptJ8aDag1B

— Borut Pahor (@BorutPahor) July 11, 2022

Srebrenica je bila namreč varovano območje ZN, nizozemske modre čelade, ki so delovale tam, pa so bile opremljene samo z lahkim orožjem. Srbske sile so brez njihovega nasprotovanja okoli 25.000 žensk, otrok in starejših oseb prepeljale na območje pod nadzorom vojske BiH, nad moškimi pa izvedle pokol.

Z Ollongrenovo se je strinjala tudi podpredsednica bundestaga Aydan Ozoguz. "To je bil neuspeh celotne mednarodne skupnosti. To, kar se je zgodilo tu, se ne sme nikoli nikjer ponoviti," je poudarila.

Burne odzive pa je s svojo izjavo sprožil črnogorski premier Abazović, ki je dejal, da zločin ni bil izvršen nad Bošnjaki, ampak nad ljudmi.

Podpredsednik Ameriško-evropskega zavezništva v Washingtonu in nekdanji minister v vladi Federacije BiH Reuf Bajrović je njegovo izjavo označil za "zgodovinsko sramoto Črne gore" in zahteval, da se Črna gora opraviči, poroča bosanski časnik Dnevni avaz.

Po podatkih spominskega centra v Potočarih so sile bosanskih Srbov od 11. do 19. julija 1995 v Srebrenici ubile 8372 bošnjaških moških in dečkov, pa tudi žensk.

Posmrtne ostanke žrtev so po vojni našli v več kot 150 množičnih grobiščih, večinoma sekundarnih. V Potočarih od leta 2002 vsako leto pokopavajo posmrtne ostanke identificiranih žrtev na osrednji spominski slovesnosti. Doslej so jih pokopali 6671.

V članicah EU se 11. julij od leta 2009 obeležuje kot evropski dan spomina na žrtve genocida v Srebrenici.