Na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport se že dlje časa ukvarjajo s pripravo zakonskih sprememb, ki naj bi omejile kratkoročno oddajanje stanovanj v turistične namene. Glede načrtovanih sprememb in časovnih omejitev oddajanja je še veliko neznank, osnutek zakona pa naj bi bil pripravljen še ta mesec, nato bo sledila javna obravnava.
V PRIPRAVI SPREMEMBE O SOBODAJALSTVU: V igri je več scenarijev
Slovenija
Generalna direktorica direktorata za turizem Dubravka Kalin je po srečanju z župani zgornje Gorenjske in Posočja ta teden povedala, da naj bi predlog zakona dali v javno obravnavo konec meseca. "Sedaj pripravljamo končno verzijo osnutka in jo usklajujemo z deležniki," je dejala Kalin in pojasnila, da bi se še pred javno obravnavo predloga radi vsaj institucionalno poenotili, da bo končno oblikovanje in sprejemanje zakona nato lažje.
Z vsemi deležniki po njenih besedah usklajujejo tudi časovne in lokacijske omejitve, ki jih bo predvidel zakon. Glede časovne omejitve, ki povzroča največ razburjenja, je že pred tem dejala, da je v igri več scenarijev, da pa bodo za sobodajalstvo določene omejitve. Govora je bilo o različnih časovnih omejitvah za oddajanje, sprva o največ enem ali dveh mesecih, sedaj pa že o štirih mesecih oddajanja na leto.
"Osnovna težava, s katero se srečujemo pravzaprav na vsakem koraku, je, da turizem v Sloveniji ni enakomerno razvit. Imamo izredno obremenjena turistična območja in imamo območja, kjer se turizem šele razvija. Zato skušamo sedaj s tem zakonom najti takšno dikcijo, ki bo omogočala prilagoditve glede na lokalne potrebe," je dejala Kalin.
Njene besede je po torkovem srečanju na Bledu potrdil tudi minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han: "Moramo vedeti, da so v državi različni problemi. Bled, Kranjska Gora, Bohinj, Ljubljana imajo seveda druge težave kot Ljutomer, Ormož ali Šmarje pri Jelšah." Ob tem je zagotovil, da gredo z zakonom v pravo smer. "Pri Airbnbju je tako, da bomo dali bistveno več možnosti lokalnim skupnostim, da bodo zadeve na nek način omejevale," je pojasnil.
"Razmišljanja gredo v smeri, da bi vsaj del možnosti za odločanje prepustili lokalnim skupnostim, ki se bodo lahko odločale na podlagi prostorskih načrtov in eventuelno tudi analiz nosilne zmogljivosti destinacije, kar je seveda pomembno zlasti pri najbolj obremenjenih," je že januarja za STA pojasnila Kalin.
Blejski župan Anton Mežan takšen pristop pozdravlja. Meni, da je dobro, da velja neka krovna zakonodaja, ki pa dopušča prilagoditev posameznih omejitev lokalnim skupnostim glede na njihove specifične potrebe. Mežan verjame, da bo zakonodaja, ki se pripravlja, rešitev za Bled v smislu sobivanja domačinov in turistov. Zlasti se nadeja, da po uveljaviti sprememb ne bo več izigravanja zakonov in bodo pravila veljala za vse.
Komentiraj
Spet bomo bolj papežki od papeža! Me prav zanima kdo bo šel v Pišece namesto v Ljubljano ali Portorož.
Anton: postreljali v koleno smo se že, turizem ni panoga, ki bi nosila resen denar, mesta pa se spreminjajo v turistična naselja, državljani pa nimamo kje najeti stanovanj. Čimprej urediti stanje, da se bomo nehali sprenevedati.
... strel v prazno, bodo pač turisti naredili tistih par kilometrov do hrvaške ... hotelskih kapacitet pa tako ali tako na obali, razen, v portoroži ni ... sobodajalci bodo oddajali turistom kolikor bo pač zakon omogočal, ostalo bodo imel zaprto ... kateri najemnik bo vzel stanovanje v najem, če bo moral, ko lastnik stanovanje oddaja turistom ven ... rezultat, manj denarja v občinski proračun, gostincem, trgovcem ... izola in koper bosta postali mesto duhov, lokali in trgovine, ki jim je glavni vir prihodka čez turistično sezono bodo počasi zapirali vrata ...
Regional priporoča
Zadnje z obale
Več kronike
161 KM/H PO SOŠKI IN ČEZ POLNO ČRTO: 21-letnega voznika čaka srečanje pri sodniku
T.K.
-
20.11.2024 ob 16:50
... žal tvoja trditev ne drži, v nadaljevanju par podatkov -če imaš kakšno drugo rešitev z višjo dodano vrednostjo, ki bi bila doprinos k povišanju bdp slovenije in povišanju zaposlitev, bi bila zaželjena, da jo predstaviš ...
Ekonomski pomen turizma
Poslovne strani Ekonomski pomen turizma
Ekonomski pomen turizma v Sloveniji, Evropi in po svetu
Objavljamo ekonomske podatke, ki jih zbira Banka Slovenije. Za turizem sta pomembni predvsem vrednosti uvoza in izvoza potovanj ter posledično njuna prispevka k slovenskemu gospodarstvu.
Izvoz potovanj, aktualni mesečni podatki: januar 2024
Satelitski računi za turizem
Satelitski računi za turizem so mednarodno priznano orodje za merjenje turistične dejavnosti in prispevka turizma h gospodarstvu posamezne države. V nasprotju z običajnimi statističnimi podatki o turizmu, ki se osredotočajo na tokove turistov, satelitski računi omogočajo oceno denarne vrednosti turizma za gospodarstvo.
Na Statističnem uradu RS so objavili rezultate izračunov ekonomskega pomena turizma za leti 2019 in 2020, ki so nastali po metodologiji satelitskih računov za turizem (angl. Tourism Satelite Accounts).
Do ekonomskih računov za turizem 2019 in 2020 lahko dostopate tukaj.
Ekonomski računi za turizem – povzetek
Svetovni potovalni in turistični svet (WTTC)
vsako leto objavi poročilo o ekonomskem pomenu turizma v posameznih državah. Na voljo so tudi podatki za Evropo ter globalni podatki, ki vključujejo tudi oceno za leto 2023 ter projekcijo za leto 2033.
Slovenija
V zadnjem poročilu Slovenia 2023 navajajo, da se je v letu 2022 skupni prispevek turizma v bruto domačem proizvodu (BDP) povečal za 26,1 % glede na leto prej, v primerjavi z letom 2019 pa je nižji za 7,5%. Skupni prispevek tako predstavlja 9,2 % celotnega BDP. Glede na podatke WTTC je število zaposlenih v turizmu v letu 2022 predstavljalo 10,1 % vseh zaposlitev, kar je 92.900 delovnih mest. Število delovnih mest se je v primerjavi z letom 2021 povečalo za 9,9 %, v primerjavi z letom 2019 pa se je zmanjšalo za 7,8 %.
Po njihovih podatkih so tuji turisti v letu 2022 v Sloveniji potrošili za 55,1 % več kot v letu 2021 (2,8 milijarde evrov), v primerjavi z letom 2019 pa 14,2 % manj. Domači turisti so v letu 2022 v Sloveniji potrošili za 8,6 % več kot v letu 2021 (1,8 milijarde evrov), v primerjavi z letom 2019 pa 9,4 % več.
Skupni prispevek turizma k bruto domačem proizvodu (BDP) naj bi se po napovedih poročila v letu 2023 povečal za 3 % glede na leto 2022, ko je bil skupni prispevek 9,2 % celotnega BDP. Po ocenah WTTC se bo skupno število zaposlenih v turizmu v Sloveniji v letu 2023 povečalo za 2 %.