Poročnika bojne ladje Sergej Mašera in Milan Spasić sta 17. aprila 1941, po kapitulaciji jugoslovanske vojske, v črnogorski luki Boka Kotorska za ceno lastnih življenj razstrelila rušilec Zagreb. To sta storila, da ladja ne bi padla v roke italijanskemu okupatorju.

Kot je zapisala glavna organizatorka posveta z naslovom Mašera&Spasić - med junaki in ideološkimi simboli, muzejska svetnica Nadja Terčon, se je Mašera v slovensko in svetovno pomorsko zgodovino vpisal s svojim junaškim dejanjem, ki je dvignilo moralo med vojaki, imelo ugled doma in v tujini in je bilo, ker je bilo storjeno v skladu z mednarodno vojaško etiko, razumljeno kot velik dosežek junaštva in žrtvovanja.

Mašera in Spasić sta edina udeleženca druge svetovne vojne, ki sta bila odlikovana tako z enim najvišjih odlikovanj jugoslovanskega kralja Petra II. kot z redom narodnega heroja SFR Jugoslavije, je opozoril soorganizator posveta, pisatelj in prvi svetnik veleposlaništva Srbije v Sloveniji Aleksandar Gatalica. Kot je dodal, sta bila mlada častnika proti svoji volji prisiljena v ideološka tekmovanja, kar se je nadaljevalo tudi po njuni smrti.

Po besedah v.d. direktorja pomorskega muzeja Franca Jurija žrtvovanje Mašere in Spasića spodbuja poglobljeno refleksijo. "Če razmišljamo, kaj se dogaja danes, in primerjamo takratne vrednote nekaterih častnikov, takratno doživljanje in odzive na vojno nekaterih pomorščakov, vidimo, da se nismo naučili veliko zgodovine. In da je to, kar se dogaja danes, še hujše od tistega, kar smo spoznali v tistem času. Kajti zdaj je glavni cilj civilno prebivalstvo, od Gaze do Ukrajine, do Libanona. Za razumevanje, kaj se danes dogaja, je vedno dobro razumeti, kaj se je dogajalo v drugi svetovni vojni," je Juri dejal za STA.

Kot je še pojasnil, je to poglavje druge svetovne vojne pri nas morda manj znano, ker se je dogajalo v Črni gori. Zamisel za simpozij je nastala lani ob obisku srbske veleposlanice v muzeju. Na dogodek so povabili poznavalce dogodkov iz Slovenije, Črne gore, Srbije in Italije.

Med udeleženci je tudi zgodovinar Andrej Rahten. Med drugim je povedal, da so kljubovalne akcije v aprilski vojni po kapitulaciji izpeljali tudi mornariški časniki Ivan Kern, Mirko Pleiweiss in Zdravko Šmitek. Slovenci so sicer v obdobju med svetovnima vojnama sestavljali skoraj 30 odstotkov častniškega kadra jugoslovanske mornarice, je poudarila Bogdana Marinac iz pomorskega muzeja.

S simpozijem so obudili tudi spomin na 15. oktober 1944, ko so v Loparju v slovenski Istri ustanovili partizanski Mornariški odred Koper. Obletnica dogodka je v Piranu občinski praznik.

Mašera in Spasić sta bila leta 1973 razglašena za narodna heroja tedanje Jugoslavije. Pokopana sta v Črni gori, Mašera pa ima spominsko obeležje tudi v Aleji slavnih v Novi Gorici. Pomorski muzej v Piranu nosi ime Sergeja Mašere, rojenega leta 1912 v Gorici, od leta 1967.