V IZOLI BI OBJEKTE OGREVALI KAR Z MORJEM: Kaj predvideva projekt Maestrale termalna energija?

Izola

Javni zavod za spodbujanje podjetništva in razvojne projekte (JZP Izola) se v svojem kratkem delovanju lahko pohvali z vrsto uspešnih projektov, med katerimi je tudi projekt Maestrale termalna energija. Pri njem je sodelovalo deset partnerjev, ki so iskali pilotne rešitve za uporabo energije iz obnovljivih morskih virov. V Izoli so me drugim pripravili načrta za ogrevanje Zdravstvenega doma Izola in mestne hiše na Verdijevi 1. Več o samem projektu nam je povedala Ajda Starc, višja strokovna sodelavka za projekte pri JZP Izola.

Foto: RIIBA

Od kod ime projekta Maestrale termalna energija, kaj pomeni?

Prva asociacija imena je s programom za evropsko meddržavno sodelovanje Interreg MEDITERAN, iz katerega je projekt sofinanciran. Maestrale pa je tudi ime vetra, ki s svojo toploto vpliva na mikroklimo slovenske Istre, kar simbolično predstavlja strategijo projekta, ki bi trajnostno izkoristila temperaturo morja za hlajenje oz. gretje stavb. Poleg tega pa je želel projekt spodbuditi razmišljanje o večjem izkoristku energije morja za nove podjetniške podvige ter nova delovna mesta. Namreč MAESTRALE je domiselna premetanka daljšega imena projekta v angleškem jeziku: MAritime Energy STRAtegies for Local Enterprises (MAESTRALE).

Kdo vse je sodeloval v tem projektu?

Sodelovalo je osem držav iz celotnega Mediterana, Občina Izola je sodelovala kot morebitna pilotna rešitev za slovenskega partnerja Goriške lokalne energetske agencije (GOLEA). GOLEA sicer z Občino Izola odlično sodeluje tudi pri energetskih prenovah in načrtovanju trajnostne mobilnosti. Skupno število partnerjev je pa deset.

Za kaj pravzaprav gre pri tem projektu?

V vseh sodelujočih državah se je vzpostavilo deset tako imenovanih laboratorijev za modro energijo, ki spodbujajo povezovanje raziskovalne sfere s podjetji, da bi preizkusili v praksi nove oblike trajnostnih rešitev za ogrevanje in hlajenje na trajnostni način.

V okviru projekta ste pripravili več pilotnih rešitev za uporabo energije iz obnovljivih morskih virov, med drugim za ogrevanje ZD Izola in mestne hiše na Verdijevi. Nam načrta lahko podrobneje predstavite?

Pri načrtovanju rešitev smo prišli do spoznanja, da zaradi plitvine našega morja ne moremo izmenjevati toplote neposredno z morjem na trajnostni oz. okolju prijazen način. Izmenjevanje bi v poletnih mesecih še dodatno segrevalo morje pri zajemu, na primer v izolskem Mandraču ali pri komunalnem pristanišču, zato smo poiskali drugačen način.

Morje tudi na nasutih delih pronica skozi prst, zaradi česar je mogoče izkoristiti morje na posreden način. Z vrtinami na takem delu kopnega bi ta izmenjava toplote delovala še bolj učinkovito, saj bi poleti morje dodatno hladilo in pozimi grelo izmenjevalnik, kar bi potencialno lahko zagotovilo še bolj učinkovito hlajenje oz. gretje.

Ali bo kateri izmed teh načrtov tudi v praksi izveden? Kdaj? Kolikšna je vrednost investicije?

Prvi korak v smer izvedbe bi bil pridobitev dovoljenja za pilotno vrtino, da se teoretične domneve preizkusijo v praksi. Kot primer bi bila taka vrtina lahko narejena ob Gostinski šoli ali pred Občinsko stavbo na javni zelenici v velikosti manjšega komunalnega otoka za smeti. Od tam bi potem prek daljnovoda lahko speljali povezave do posameznih stavb, kjer bi bil izmenjevalnik. Tako postavitev načrtujemo v naslednji evropski finančni perspektivi od 2021 do 2027, kjer bo velika večina denarja predvidena za zelene rešitve.

Začetna investicija v dve vrtini bi bila po oceni od 15.000 do 20.000 evrov. Celoten sistem pa nekaj tisoč evrov, odvisno od izkoristka. Trenutne raziskave kažejo, da tak sistem v naših krajih ni bistveno cenejši od običajnih toplotnih črpalk, vendar je še nekoliko bolj trajnosten in izračune bi bilo potrebno preizkusiti v praksi.