Državni proračun je v prvih osmih mesecih letos izkazal primanjkljaj v višini skoraj 2,3 milijarde evrov. Prihodki so znašali 5,8 milijarde evrov oz. 11,3 odstotka manj kot v enakem obdobju lani, dinamika njihovega upadanja pa se upočasnjuje. Odhodki v višini 8,1 milijarde evrov so bili glede na primerljive lanske višji za 23,4 odstotka. V drugem četrtletju letos je imela država 1,741 milijarde evrov oz. 16,1 odstotka BDP javnofinančnega primanjkljaja, ki je posledica predvsem ustavitve gospodarske aktivnosti zaradi epidemije covida-19 in ukrepov države za omilitev posledic epidemije, je danes objavil državni statistični urad.
V DRŽAVEM PRORAČUNU MANJKAJO 2,3 MILIJARDE: Visok tudi javnofinančni primanjkljaj
Slovenija
Poleg rasti odhodkov, zlasti sredstev za zaposlene, subvencij, transferov posameznikom in gospodinjstvom in drugih tekočih domačih transferov, je na primanjkljaj vplival tudi padec prihodkov, predvsem zaradi hitrega izpada davčnih prihodkov, kot posledice omejevalnih ukrepov za preprečevanje širjenja okužbe s koronavirusom, so osemmesečnem podatke pospremili na ministrstvu za finance.
Prilivi iz naslova davčnih prihodkov so v tem obdobju skupaj dosegli 4,9 milijarde evrov in so za 13,9 odstotka nižji kot v enakem lanskem obdobju.
Dohodnina je v obdobju od januarja do vključno avgusta nanesla 677,5 milijona evrov oz. 16,1 odstotka manj. Padec je le v manjši meri posledica uveljavitve zakona o dohodnini, predvsem ga je pripisati vladnim ukrepom v času koronske krize, s katerimi so davčni zavezanci oproščeni plačevanja nekaterih davčnih obveznosti. Prav tako je dohodnina nižja zaradi višje povprečnine občinam.
Skoraj milijon evrov za napredovanja in dogovore o plačah o javnem sektorju
Davek od dohodka pravnih oseb je bil nižji za 31,5 odstotka in je znašal 481,9 milijona evrov, DDV pa se je v medletni primerjavi znižal za 11,4 odstotka na 2,2 milijarde evrov.
Prihodki iz naslova pobranih trošarin so znašali 872,6 milijona evrov in so bili za 13,5 odstotka nižji kot v primerljivem obdobju lani. Prihodki od trošarin od energentov so bili nižji za 118,5 milijona evrov.
Prejeta sredstva iz EU so bila s 399,6 milijona evrov medletno nižja za 1,2 odstotka.
Med odhodki so se obveznosti za plačilo plač in prispevkov v opazovanem obdobju v primerjavi z enakim obdobjem lani zvišale za 8,1 odstotka na 974,2 milijona evrov. Zvišanje je deloma posledica učinka rednih napredovanj in izvajanja dogovora o plačah ter drugih stroških dela v javnem sektorju iz leta 2018, deloma pa se v tem obdobju že poznajo tudi izplačila za dodatek za rizične razmere zaradi epidemije covida-19. Do konca avgusta je bilo na podlagi zahtevkov za ta namen izplačanih 190,3 milijona evrov.
Povečali so se družinski prejemki in starševska nadomestila
Izdatki za poplačilo domačih in tujih obresti so znašali 606,2 milijona evrov in so bili zaradi operacij državne zakladnice z upravljanjem javnega dolga za 3,1 odstotka nižji.
Za transfere posameznikom in gospodinjstvom je bilo namenjenih 1,3 milijarde evrov, kar je 32,1 odstotka več kot v prvih osmih mesecih lani. Med temi so se za 8,2 odstotka na 410,3 milijona evrov povečali družinski prejemki in starševska nadomestila ter za 67,7 odstotka na 440,9 milijonov evrov transferi za zagotavljanje socialne varnosti. V to so že vštete izredne pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka in enkratnega solidarnostnega dodatka študentom.
Med slednjimi se je do konca avgusta iz naslova drugih transferov za zagotavljanje socialne varnosti namenilo 83,2 milijona evrov izredne pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka za blaženje učinkov epidemije covida-19 ter 24,7 milijona evrov enkratnega solidarnostnega dodatka študentom višjih in visokih šol in ostalim ranljivim skupinam.
Javni dolg znaša 37 mid ali 78 odstotkov BDP
Državni proračun je za izplačila investicijskih odhodkov in transferov v osmih mesecih namenil 367,8 milijona evrov ali 12,6 odstotka manj kot v enakem obdobju lani.
Vplačila v proračun EU so v prvih osmih mesecih letos znašala 338,2 milijona evrov in so glede na enako obdobje lani nižja za 12,4 odstotka.
Konsolidirana bilanca javnega financiranja, ki jo sestavljajo vse štiri javne blagajne, je v osmih mesecih zabeležila približno 12 milijard evrov prihodkov in 14,3 milijarde evrov odhodkov.
Na visok primanjkljaj je vplivala 26,2-odstotna rast izdatkov, na drugi strani pa so občutno upadli skupni prihodki države, za 8,6 odstotka.
Javnofinančni primanjkljaj je bil, odkar statistični urad spremlja podatke po metodologiji ESA, višji le še v zadnjem četrtletju 2013, ko je znašal 3,593 milijarde evrov oz. 38,6 odstotka bruto domačega proizvoda.
Javni dolg je konec drugega četrtletja letos znašal 36,803 milijarde evrov ali 78,2 odstotka BDP. V primerjavi s stanjem ob koncu prvega četrtletja se je povečal za 3,417 milijarde evrov ali za 10,2 odstotka.