Javna razprava o pomorskem prostorskem planu je trajala pičla dva meseca, pri čemer "ni bilo možno dobiti nikogar niti od izdelovalcev niti od ministrstva za okolje in prostor, s komer bi lahko v živo izmenjali mnenja", je na današnji spletni novinarski konferenci CI Piran opozorila Zora Muženič. Ob analizi kompleksnega in obširnega gradiva so sicer ugotovili, da je to "na določenih področjih netočno, preohlapno, površno", določenih ključnih informacij pa v njem sploh ni.

Na območju piranske občine je veliko površin, ki so pod posebnim režimom. Gre za naravne rezervate in naravne spomenike, ob tem pa so zelene površine pod hudim pritiskom investitorskih načrtov, ki še zdaleč ne gredo v smeri trajnostnega, sonaravnega razvoja.

Muženič: Izključili so solinarje, ribiče in športnike

"Dejstvo je, da se v tem prostoru dogaja še vse kaj drugega kot marine in privezi," je poudarila predstavnica civilne iniciative. Po njenih besedah so iz plana izključene pomembne skupine, kot so solinarji, ribiči in športniki.

Krajinska arhitektka Romana Kačič pravi, da se plan ne dotika niti družbenega vidika morskega okolja, skupina, ki je snovala PPN, pa bi morala biti sestavljena bolj multidisciplinarno. Sestavljali so jo geograf in trije arhitekti. Prav tako je Kačičeva v pomorskem planu pogrešala medsebojni vpliv kopnega in morja ter dejstvo, da so iz morskega dela priobalnega pasu izločene marine. "Z drugimi besedami se v marinah lahko marsikaj dogaja," je povzela.

PPN je krovni strateški dokument, ki podaja prostorske razvojne usmeritve za dejavnosti in rabe v slovenskem morju in priobalnem pasu na kopnem. Hkrati gre za akcijski program za izvajanje strategije prostorskega razvoja Slovenije na morju. Namen njegove izdelave je uskladitev dejavnosti in rab na morju in v priobalnem pasu na kopnem na način, ki omogoča trajno izboljšanje stanja morskega okolja. Dvomesečna javna razprava se je zaključila 28. februarja, dopolnjen osnutek plana pa naj bi okoljsko ministrstvo objavilo aprila.

CI Piran je še pravočasno uspelo podati pritožbe in predloge na PPN, poslani so bili 28. februarja ob 23.55

Kot je poudarila Mužičeva, je Piran občina z največ zelenimi površinami: "Ko prostor enkrat oskrunimo in obremenimo, je pot nazaj nemogoča. Imamo 47 km obale in samo 20 odstotkov je še neokrnjene. Krajinski park Strunjan, klif med Piranom in Fieso, morski obalni pas ob punti Rt Madona, jezeri v Fiesi, soline. To so dragocenosti, ki jih imamo izposojene od naših potomcev. Zato je pomembno, kaj bi sploh še bilo primerno umestiti v ta prostor."

Slovenija je ena od podpisnic protokola za upravljanje Sredozemskega bazena in njegovih obalnih območij. Kot opozarja Kačičeva, gre za načrt, ki ga Slovenci ne moremo delati sami, ampak najmanj v sodelovanju s Hrvati in Italijani, saj ne gre samo za ekološki, ampak tudi ekonomski razvoj. PPN je plan, ki določa pravico plovbe, rabe morja in morskih dobrin.

Zelo pomembno se je zavedati, da gre za dejavnosti na morju, v morju in na morskem dnu. "Morsko okolje moramo izboljšati. Če bomo naredili zeleni preboj v glavi, bomo šli v pravo smer. Vse obremenjujoče dejavnosti je treba omejevati. Javnost pa mora biti vključena v pripravo PPN, kar ni bila," pravi Kačičeva.

"Kulturna krajina je nezavarovana"

V PPN manjka karta zelene infrastrukture, modre infrastrukture, vedut in sedaj izključenih piranskih gričev, ki so zelo pomembni za identiteto, "trenutno je kulturna krajina nezavarovana, čeprav odgovarja vsem kriterijem za zaščito".

Kačičeva je še opozorila, da je glavna karta PPN nečitljiva in čeprav se je zelo trudila, ni uspela razbrati druge, tretje in četrte cone. Nikjer ni metodološko pojasnjeno, kako je karta nastala, sledi in znaki so nečitljivi, vsebine pomanjkljive. V viziji razvoja je predviden cel kup novih pristanišč ob obali.

Največji problem karte PPN pa je, da so Piran, Izola in Portorož obravnavani kot popolnoma urbana območja, brez zelenih površin in koridorjev znotraj tega, "kar pa ne drži". Namenska raba na območju Fiese predvideva območje centralnih dejavnosti, kar pomeni, da bo urbanizirano, opozarja Kačičeva: "Če gremo pogledati, kako je to v resnici, je vse zeleno. Na karti pa je obarvano rdeče."

Protokol za Sredozemsko morje določa na kopnem 100-metrski obalni pas, v katerem je potrebno ohranjati krajino, habitate, naravne sisteme. Znotraj tega pasu gradnja ni dovoljena, se strinjajo države podpisnice. Imajo pa občine možnost se same odločiti, ali bodo dovolile gradnjo projektov, ki so v javnem interesu, "javni interes pa je lahko marsikaj".

Kot opozarjajo v CI Piran, v piranskem priobalnem pasu ni določeno oziroma zavarovano nič, razen območje klifa in solin, kjer pa gradnja v nobenem primeru ni mogoča. Zato predlagajo, da se zavaruje priobalni pas v dolžini 100 do 500 metrov, ki bo zajel tudi piranske griče in Strunjan. Kačičeva je še opozorila, da Portorož nima pred gradnjo zavarovanega niti enega metra.

Ankaranska občina je primer dobre prakse

Kot primer dobre prakse so izpostavili občino Ankaran, ki je svoje območje zavarovala v treh korakih. Stavbna zemljišča so spremenili nazaj v zelena. Odkupili so pomembno območje priobalnega pasu, ki ga bodo namenili za javni park, namesto za gradnjo apartmajev. Ustanovili so Krajinski park Debeli rtič.

Kot še poudarjajo v CI Piran, gre za poskus popolne pozidave piranske občine, v katero so vpleteni členi od upravne enote do občinskih organov, "da ne omenjamo inšpekcijskih organov, ki bi morali delovati, a ne deluje popolnoma nič. Na gradbenem inšpektoratu v Kopru, kjer že 20 let dela eden in isti inšpektor, se izgovarjajo, da imajo veliko prijav in delajo po vrstnem redu".

Gre za zadevo cele države, kako kapital čim prej spustiti do morja, je prepričan arhitekt Marko Mitja Feguš. Predlaga ustavitev vseh postopkov in takojšnjo pobudo za 'presek' zadeve, saj morajo do besede priti strokovnjaki. Obalo pa je treba "zaščititi pred vandalizmom, ki je na pohodu".

Piranski občinski svetnik in član CI Piran, Davorin Petaros, pravi, da so jezni, ker so za nastajanje PPN izvedeli od zunaj in ne na občini. "Kot kaže, se ga je izdelovalo v krogu močnih interesnih dejavnikov, z močno udeležbo marin, kočarjev in podobnih. Niti malo se jim na piranski občini ne sanja, kakšna je vsebina PPN, še manj, da bi imeli kakršnokoli željo seznaniti javnost," navaja Petaros.

Petaros: PPN je izpustil tradicionalne ribiče, dal pa je prednost kočarjem

Najbolj sporna je po njihovi oceni postavitev ribogojnic miljo od obale, pred Piranom in pred Kanegro, natanko tam, kjer imajo najmlajši jadralci treninge in regate. Kot meni Petaros, je neodgovorno pošiljati otroke na trening dve do tri milje od obale.

"Preslišano je bilo tudi dolgoletno opozarjanje veslaškega kluba v solinah, ki že tako ne morejo izvajati treningov na zavetni, optimalni lokaciji zaradi obstoječe ribogojnice in kulturne dejavnosti. Takšne stvari mora rešiti načrt in občina bi morala posredovati ter korigirati. Gre za majhne zamike, da se lahko izvajajo dejavnosti," je dejal.

PPN je izpustil tradicionalne ribiče, dal pa je prednost kočarjem in jim omogočil lov miljo od obale, medtem ko mednarodne konvencije dovolijo tovrsten ribolov najmanj tri milje od obale, saj gre za dokazano škodljivo dejavnost. Kot še dodajajo v CI Piran, PPN ne vsebuje planiranja na morju, kot bi moralo biti. Na novo pa odpira neštete marine, namesto analize, kaj to morje sploh še prenese.