Poslanec SDS Dejan Kaloh je v odzivu pozdravil začasno zadržanje uporabe IMSI lovilcev in spomnil, da digitalna tehnologija dopušča bistveno večje posege v zasebnost kot doslej. Novela zakona o kazenskem postopku pa po njegovih besedah dopušča dodatne neustavne možnosti vohunjenja za ljudmi.

Kot je zapisal, so pričakovali, da bo ustavno sodišče začasno zadržalo več drugih členov omenjene novele, a je ocenilo, da bi s tem lahko nastale težko popravljive posledice, če bi se izkazalo, da izpodbijani členi niso v neskladju z ustavo. "Kar pa seveda ne pomeni, da bo končna odločitev ustavnega sodišča v prid vlade".

Vodja poslancev Levice Matej T. Vatovec pa je za STA ocenil, da gre za "prvi dober signal ustavnega sodišča, ki govori o tem, da so težnje po vzpostavitvi policijske države, ki jo ima trenutno vlada, pretirane". Po besedah Vatovca je namreč ustavno sodišče ugotovilo, da gre za prekomerno širjenje policijskih pooblastil, ki gre v škodo pravice do zasebnosti državljanov. "Ocenjujemo, da je to v tej zgodbi prva dobra poteza ustavnega sodišča, v nadaljevanju pa pričakujemo, da bodo govorili še o ostalih členih, predvsem o tistem, ki govori o hišni preiskavi brez navzočnosti preiskovanca," je navedel Vatovec.

Na ministrstvu za pravosodje, ki je pripravilo zakonske rešitve, pa vztrajajo, da so upoštevali načelo sorazmernosti, "saj gre za poseg v ustavno varovane človekove pravice, za kar morajo obstajati pogoji nujnosti, primernosti in sorazmernosti v ožjem smislu". Obenem so zapisali, da podpirajo odločitev sodišča, da bo zadeva obravnavana absolutno prednostno.

Zelo jasno pa so odločitev ustavnega sodišča obžalovali na ministrstvu za notranje zadeve. Policija namreč že dlje časa opozarja, da jim manjka orodij za pregon storilcev, ki uporabljajo vedno nove tehnologije. Tudi danes so na ministrstvu ponovili, da bi uporaba IMSI lovilcev prispevala k večji učinkovitosti in uspešnosti dela policije.

Ob tem so izpostavili, da "v EU državah že uspešno in učinkovito uporabljajo IMSI lovilce in se ob tem lažje zoperstavljajo najhujšim oblikam organiziranega in drugega kriminala".

Tudi vlada je v odgovoru na zahtevo za ustavno presojo ocenila, da izpodbijane določbe večinoma dopolnjujejo že veljavno ureditev, da v pravni red vnašajo višjo stopnjo jasnosti in določnosti, da se z njimi odpravljajo težave, zaznane v praksi, in da so usklajene z zahtevami, izhajajočimi iz ustavnosodne presoje, prakse Evropskega sodišča za človekove pravice in Sodišča EU, predvsem pa temeljijo na načelu sorazmernosti.

Ustavno sodišče je sicer tudi glede nekaterih drugih izpodbijanih členov ocenilo, da bi njihovo izvrševanje lahko povzročilo težko popravljive škodljive posledice, če bi se izkazalo, da so protiustavni. A bi po drugi strani te lahko nastale tudi z njihovim zadržanjem, če bi se izkazalo, da niso v neskladju z ustavo.

Nemožnost uporabe pooblastil za izvrševanje prikritih preiskovalnih ukrepov bi namreč izrazito negativno vplivala na možnosti državnih organov za uresničevanje javnega interesa po kazenskem pregonu storilcev kaznivih dejanj in s tem na varstvo pravic žrtev in drugih posameznikov do osebnega dostojanstva in varnosti iz ustave, je še zapisalo ustavno sodišče.