Zamisel mlade arhitektke je, da se center mesta "preseli na novo lokacijo". Ureditev območja si je zamislila v treh delih. Eden zajema ponovno izgradnjo objekta, ki je bil porušen (valovita streha), drugi štiri nove objekte, ki bi bili namenjeni muzejskim zbirkam ribištva, ladjarstva, oljkarstva in ozkotirne železnice, tretji pa je plato, ki bi povezoval Morovo ulico, izolsko marino in celoten kompleks novih zgradb.

Prav slednji je morda še najbolj zanimiv, saj bi dal novo življenje mestu. Omenjeni objekti bi imeli tudi prostore za storitvene dejavnosti, kot so gostinski lokali, ribarnice, prodajalne itd.

"Dejansko menim, da je Tina precej dobro ujela koncept tega, kar je nekoč bilo, in to pretvorila v moderno obliko," je dejal njen mentor Leon Belušič. Omenjenega prostora ne smemo gledati kot posamezno območje, saj ga z vzhoda in zahoda obdajata park Arrigoni in območje nekdanje Ribe. Gre za dve prav tako degradirani območji, ki bi v primeru ureditve potrebovali smiselno navezavo na področje Arga. "Važno je, da se tam ne bodo gradila stanovanja, saj bi tako imeli še eno mrtvo cono," je dejal izolski župan Igor Kolenc.

Igor Kolenc

Računi brez krčmarja?

A bolj kot ne, so to le pobožne želje, saj zemljišče ni v lasti občine, ampak Abanke oziroma njenega podjetja Argolina. Prodaja se po ceni 880 evrov za kvadratni meter, celotno zemljišče je tako vredno več milijonov evrov, ki jih občina seveda nima na voljo.

V Izoli se še najbolj bojijo možnosti, ki je sicer zelo realna, to je, da bo Abanka svojo naložbo prenesla na Družbo za upravljanje terjatev bank, bolje poznano pod imenom slaba banka. "Močno upam, da do tega ne pride, saj bi to pomenilo, da bo zemljišče prodano po najvišji ponujeni ceni, ki bi lahko bila zelo nizka." Župan se tako boji gradbeno-investicijskih lobijev, ki so že večkrat pokazali interes, da bi tam gradili stanovanja. "Edina moč, ki jo ima pri tem občina, je priprava prostorskih aktov," je še pripomnil.