Mati ubitega dečka Chiara Rojnić (levo), 3-letnik z očetom Rašidom Pašićem (v sredini)

14-letnica je po podatkih Jutarnjega lista najmlajša deklica, ki je bila v sosednji državi kadarkoli osumljena umora.

Zaradi njene starosti ji sodišče ne more izreči zaporne kazni, tudi če bo skupaj z materjo nesrečnega dečka Chiaro Rojnić spoznana za krivo krutega zločina. Zakon o sodiščih za mladoletne na Hrvaškem namreč določa, da je lahko najvišja kazen, ki jo je v tem primeru tožilstvo tudi predlagalo, napotitev v vzgoji zavod za šest mesecev do treh let.

Paradoksalno je, kot je v tožbi navedel dekličin odvetnik, da je ta že skoraj leto dni v preiskovalnem zaporu, čeprav ji zaporna kazen sploh ne more biti izrečena. Doslej so ji že večkrat podaljšali bivanje v preiskovalnem zaporu in kot navaja spletni portal časnika Jutarnji list, je celo možno, da bo v njem presedela tudi maksimalna tri leta, kolikor bi jih v vzgojnem zavodu.

Ustavno sodišče je v tem primeru pritrdilo vrhovnemu, ki ji je ponovno podaljšalo preiskovalni zapor, saj po trenutno veljavni zakonodaji ni instrumenta, ki bi jamčil, da 14-letnica ne bo pobegnila in storila novega kaznivega dejanja. Poenostavljeno, sistem, kot kaže, nima druge rešitve za razvpiti primer.

Leta tavala po sistemu

Osumljena deklica je doslej že večkrat pobegnila iz različnih domov za mladoletne ter iz rejniških družin, iz dokumentacije, ki je dostopna javnosti, pa izhaja, da je v sistemu že veliko let. Iz popolnoma nefunkcionalne družine so jo odvzeli zaradi zlorab in zanemarjanja, po tem pa je živela v različnih zavodih za mlade, psihiatričnih bolnišnicah ter rejniških družinah, od koder je redno bežala. Tako je tudi lani sodelovala pri okrutnem umoru 3-letnega Denisa med pobegom iz puljskega doma za mladoletne.

Izvedenci psihiatrične in psihološke stroke so ocenili, da je leta tavala po sistemu, soočena z zavračanjem, brez občutka pripadnosti, kar je vodilo k razvoju osebnostnih motenj.

Jezna nase, a brez občutka krivde

Tudi v tem primeru deklica, obtožena sodelovanja pri umoru otroka, ne kaže nobenih občutkov krivde, zameri si le, ker je pristala v zaporu. Iz njenih opisov zločina so strokovnjaki prišli še do zaključka, da ne kaže nobenega strahu, da ni ravnala impulzivno.

Če ne bo deležna strokovne psihološke oskrbe v spodbudnem okolju, kjer bodo postavljane meje, je zelo verjetno, da bo taka in hujša kazniva dejanja ponovila, še izhaja iz odločbe sodišča.