Turčija je danes ukinila več desetletij veljavno prepoved nošenja muslimanskih naglavnih rut v javnih službah. Odločitev je bila sprejeta v okviru paketa reform, s katerimi želi vlada premiera Recepa Tayyipa Erdogana izboljšati demokracijo v državi.
Erdogan, katerega žena je med tistimi Turkinjami, ki nosijo naglavno ruto, je umik prepovedi označil za "korak proti normalizaciji". "Vsako temačno obdobje se prej ali slej zaključi," je poudaril v govoru poslancem svoje vladajoče stranke. "Ženske, ki nosijo rute, so polnopravne članice republike, tako kot tiste, ki jih ne nosijo," je dejal.
Kritiki sicer v potezi vidijo poskus Erdogana po vsiljevanju islamskih vrednot v večinsko muslimanski, a vseeno zelo sekularni državi.
Ko je bil načrt ukinitve prepovedi prejšnji teden prvič napovedan, so opozicijske stranke govorile o "resnem udarcu sekularni republiki", ki jo je ustanovil oče sodobne Turčije Mustafa Kemal Atatürk.
Erdogan je prejšnji teden razkril paket demokratičnih reform, ki naj bi v največji meri izboljšale pravico kurdske manjšine, a je premier priložnost izkoristil tudi za ukinitev nošenja rut. Prepoved nošenja bo sicer še naprej veljala za sodnice, tožilke, policijsko in vojaško osebje.
Erdoganova stranka za pravičnost in razvoj (AKP) vse od prihoda na oblast leta 2002 brani nošnjo naglavne rute med muslimankami na vseh področjih, tudi v javnih službah. Stranka je to prepoved že odpravila v univerzitetnih središčih.