Psihologinja Barbara Čibej Žagar opozarja, da je epidemija koronavirusa posegla v vsa področja našega življenja. Ukrepi, da bi obvladali epidemijo, ljudi vodijo v dodatno stisko. Nekateri so še posebej ranljivi in tem moramo kot družba nameniti posebno pozornost in podporo. Kot je pozvala, "si bodimo v oporo in si vlivajmo upanja in optimizma".
UKREPI ZA ZAJEZITEV EPIDEMIJE PEHAJO LJUDI V DODATNE STISKE: Izgube delovnih mest, depresija in posebej ranljivi otroci
Slovenija
Čibej Žagarjeva je na popoldanski vladni novinarski konferenci opozorila na nekatere posledice epidemije novega koronavirusa. Ta je prizadela svetovno gospodarstvo, vpliva na svetovno politiko in spreminja odnose v družbi.
Socialni stiki, ki so bili del našega vsakdana, so postali v naši zavesti svojevrstna grožnja; grožnja, da se bomo okužili in zboleli ali da bomo prenesli okužbo na drugega in mu s tem povzročili hudo bolezen ali celo smrt.
Zavedanje, da še nimamo ustreznega in varnega cepiva, rahlja zaupanje v znanost in odpira prostor teorijam zarote. Hkrati pa napori, da bi obvladali epidemijo, zahtevajo ukrepe, ki jih ljudje doživljajo kot dodaten stres in vodijo v dodatno stisko, je dejala Čibej Žagarjeva.
Izolacija, karantena in omejevanje socialnih stikov namreč po njenih besedah s seboj prinašajo osamljenost, tesnobo, depresivna občutja, pa tudi jezo in upor. Soočamo se z izgubami delovnih mest, strah nas je negotove prihodnosti, vse to pa vpliva tudi na naše medosebne odnose.
Kot je opozorila, so v psihološkem smislu še posebej ranljive skupine majhni otroci, ki še nimajo sposobnosti celostnega razumevanja situacije, čutijo pa negotovost in stisko staršev ter drugih odraslih.
Prav tako v ranljivo skupino sodijo starejše osebe, še posebej če živijo same in imajo šibko socialno mrežo, ter tisti posamezniki, ki imajo iz kakršnih koli razlogov slabšo zmožnost za učinkovito spopadanje s stresom. Med njimi je omenila revne ljudi, brezposelne, tujce, osebe s težavami v duševnem zdravju.
"Tem ljudem moramo kot družba in seveda tudi kot naša stroka nameniti še posebno pozornost in podporo. Na srečo se, to vemo iz zgodovine, v kriznih situacijah v ljudeh vzbudi tudi velika mera empatije in solidarnosti. Še bolj kot sicer se zavemo, da potrebujemo drug drugega in da lahko s skupnimi napori naredimo več kot posamezniki," je dejala Čibej Žagarjeva.
Poudarila je, da "smo na isti ladji in pred seboj imamo isti cilj, obvladati epidemijo". "Da pa bomo čim prej in s čim manjšimi negativnimi posledicami dosegli ta cilj, se moramo za krajši čas vsi odreči individualnim potrebam, željam in ciljem, čeprav ob tem doživljamo nelagodje," je še izpostavila.