Novelo zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo (OBMP), po kateri bi bile do postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo upravičene tudi samske ženske, je državni zbor sprejel aprila 2001, v času vlade Janeza Drnovška. Na zahtevo tedanje opozicije pa je junija istega leta potekal zakonodajni referendum, na katerem so volivci zakon zavrnili.

Oktobra 2020 pa je skupina poslancev s prvopodpisanim Matejem T. Vatovcem (Levica) na ustavno sodišče vložila zahtevo za oceno ustavnosti omenjenega zakona, dobro leto pozneje je to storil tudi zagovornik načela enakosti Miha Lobnik.

Ustavno sodišče je zahtevi obravnavalo skupaj, po štirih letih pa presodilo, da je ureditev, po kateri samske ženske ter ženske v istospolnih zakonskih zvezah ali zunajzakonski skupnosti niso upravičene do postopkov OBMP, neustavna.

Kot izhaja iz odločbe, ustavno sodišče meni, da so izpodbijane določbe v neskladju s pravico partnerk istospolne zakonske zveze in zunajzakonske skupnosti ter samskih žensk do nediskriminatorne obravnave iz prvega odstavka 14. člena v zvezi s 55. členom ustave, ker jim prepovedujejo dostop do postopkov OBMP izključno zaradi osebnih okoliščin spolne usmerjenosti in zakonskega stanu.

Ker zaradi ugotovljene protiustavne pravne praznine razveljavitev zakona ni mogoča, je ustavno sodišče na podlagi sprejelo ugotovitveno odločbo. Zakonodajalcu je naložilo, naj ugotovljeno neskladje v zakonu odpravi v roku enega leta po objavi odločbe.

Da bi se izognili nastanku protiustavne pravne negotovosti, ki bi ohromila odločanje o postopkih OBMP, je ustavno sodišče odločilo, da se do odprave ugotovljenega neskladja sporni 5., 6., 8., 12., 22., 23. in 24. člen zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih OBMP še naprej uporabljajo.

Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo s petimi glasovi proti enemu. Za so glasovali Matej Accetto, Rok Čeferin, Rajko Knez, Špelca Mežnar in Katja Šugman Stubbs, proti pa Marko Šorli. Sodniki Mežnar, Šugman Stubbs, Accetto in Knez so dali pritrdilna ločena mnenja, Šorli pa delno odklonilno ločeno mnenje.

Iz koalicije napovedi o uresničitvi ustavne odločbe v najkrajšem možnem času

V Levici odločitev pozdravljajo. "Tako se bo popravila ena največjih krivic, ki sta jo desničarska politika in RKC v Sloveniji storili ženskam, ki želijo biti matere," so zapisali v sporočilu za javnost in dodali, da bo zavajajoč in nelegitimen referendum iz leta 2001 ostal le še črna pika za demokracijo v zgodovinskih knjigah.

"Vsaka ženska ima pravico do zdravljenja neplodnosti in oploditve z biomedicinsko pomočjo ne glede na socialni oziroma družbeni status," pa je poudaril prvopodpisani pod zahtevo za ustavno presojo Matej T. Vatovec. "23 let čakanja, da se odpravita neustavnost in diskriminacija, je bilo preveč. Marsikatera ženska je v tem času že šla skozi svojo rodno dobo in posledice so v takih primerih nepopravljive," je še poudaril.

Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec je odločbo označil kot veliko zmago za enakopravnost. "Želja po družini in pravica do starševstva ne sme biti omejena z diskriminatorno zakonodajo. Zato je treba to odločbo ustavnega sodišča čim prej uveljaviti," je poudaril.

Tudi po besedah T. Vatovca ni treba čakati še eno leto, da se neustavne določbe odpravijo. Zato bodo koalicijskim partnerjem predlagali, da se v najkrajšem možnem času sprejme zakonodaja, ki bo samskim ženskam končno omogočila dostop do postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo. V izjavi za medije v DZ je T. Vatovec navedel še, da je tudi ministrstvo za zdravje v odgovoru na njihovo pobudo na ustavno sodišče nakazalo, da se s tem strinja in da se to zakonsko spremembo da narediti.

Da se bodo nemudoma lotili priprave ustreznih zakonskih rešitev za uresničevanje odločbe in odpravo neustavnih omejitev pri oplojevanju z biomedicinsko pomočjo, pa so napovedali v Gibanju Svoboda, kjer odločitev ustavnega sodišča prav tako pozdravljajo.

Prav tako jo pozdravljajo v poslanski skupini SD, saj da gre pri sedanji ureditvi za neposredno diskriminacijo žensk. "Žal je naša tradicionalna družba zahtevala kar 20 let razgovorov, pregovorov, da bi končno prišli do te odločitve. Tudi ustavno sodišče je dolgih pet let o tem odločalo, kar pomeni, da je šlo za težko pravno vprašanje, kljub temu, da je bilo nam vselej jasno, da na osnovi spola ne bi smeli diskriminirati," je dejala Meira Hot.

Država po njenem prepričanju ne sme omejevati dostopa do oploditve z biomedicinsko pomočjo samskim ženskam ali pa ženskam na osnovi stanu. Na argumente, da otrok potrebuje očeta in mamo, je odgovorila, da otrok potrebuje zdravo družinsko okolje, kjer bo odraščal svobodno, brez strahu pred kakršnimkoli nasiljem in da bo takšen otrok potem zdrav odrasel človek.

Po drugi strani pa so nad odločitvijo ustavnega sodišča negativno presenečeni v opozicijski NSi. Po besedah poslanke Vide Čadonič Špelič je ustavno sodišče zanemarilo največjo korist otroka, to pa je po njenem mnenju to, da ima otrok oba starša. V tem primeru se bo "otroke dalo kupiti", kar ni prav, je še dejala.