Tudi v slovenski Istri boste lahko te dni množično martinovali na velikih prireditvah pod šotorom v vinski kleti Vinakoper, v Kubedu, Luciji, Marezigah, Izoli in še kje. V čast sv. Martina bo veselo, saj se bo dogajalo marsikaj, vendar doc. dr. Aleš Gačnik, predstojnik katedre za kulturni turizem in kulturno dediščino na Turistici, pravi: "Zanimivo je, da sv. Martin sploh ni vinski zavetnik. Ima številne druge atribute, med drugim je tudi zavetnik hotelirjev, konjev in gosi. Sploh ni zavetnik vinarjev in ne vemo, kako se je prikradel v našo vinsko prakso. Gre za novejši pojav, ki ni star več kot 50 do 70 let. V Sloveniji mu je posvečenih okoli 80 cerkva in malo jih je v vinskih krajih. Tudi številni drugi evropski narodi ga ne poznajo v povezavi z vinom. Ne poznajo ga velike vinorodne države, kot so Francija, Italija in Avstrija. Pri nas se je prikradel v neko folkloristično zgodbo. To je fenomen, saj je na primer celo zavetnik abstinentov."

Kljub temu ima na Primorskem vinsko dogajanje teh dni korenine daleč nazaj. "Človek stoletja upravlja svoje življenje v naravi z določenimi svetniki. Če ne bi imeli sv. Martina, bi si morali za ta jesenski čas izbrati nekoga drugega. Gre za čas, ko se ljudje zahvaljujejo za letino in na ta način se je prikradel v našo vinsko prakso. V znak zahvale je bil to vedno družinski praznik, ki je družino povezal z vsemi, ki so jim pomagali pri delu v vinogradu, mi pa smo v zadnjem desetletju iz tega naredili veselice, zganjamo burkaštvo in se na ta način delamo norca iz resničnih vinoljubov. Taka folkloristična pretiravanja so nam očitno pisana na kožo in so nam nekako v škodo," je povedal Gačnik ob sredinem množično obiskanem omizju o kulturi vina in vinskem turizmu na Slovenskem, ki so ga pripravili na Turistici.

Stari običaji se po istrskih vaseh na današnje Martinovo razlikujejo od vasi do vasi in ponekod trajajo več dni. Tako nam je o martinovanju v istrskem zaledju oziroma v krajih pod Kraškim robom "Ištrijan" Kristjan Katarinčič, ki vodi gostilno Švab v Hrastovljah,  povedal: "Včasih Martinovo tu ni bilo množično praznovanje, to je za nas novotarija zadnjih desetletij, imamo pa od nekdaj tu okoli po vaseh star običaj, ki mu pravimo pobiranje vina. Vsako nedeljo v oktobru se namreč domačini s kozarci v rokah in kako harmoniko skupaj odpravimo v eno vas in potem gremo od hiše do hiše. Povsod poskusimo in ocenimo staro ter mlado vino in piknemo, kar da gospodar na mizo. V štirih nedeljah tako veselo obhodimo Hrastovlje, Črni Kal, Predloko in Dob."

Kot je povedal gostilničar, pri njih te dni kuhajo to, kar ga je naučila nona: "Za Martinjo je  v vaseh vedno na mizi tisto, kar imaš takrat pač doma. Tega je ta jesenski čas, ko je vsega dovolj, veliko in le še harmonika mora biti obvezno zraven. Praznovanje pa se mora začeti z refoškom in istrskim pršutom, nato pa se nadaljuje z raznimi trisi, z bobiči in kokošjo ali gobovo juho, domačimi pečenicami, ombolom, račko, klobaso, njoki z divjačinskim golažem, kračo in spremljajočim kislim zeljem, ohrovtom, "tenstanim" krompirjem ter konča z miškami, kroštolami, krostatami in podobnim," pravi Katarinčič.