Danes obeležujemo 4. svetovni dan čebel. Organizacija združenih narodov (OZN) je na pobudo Slovenije 20. maj razglasila za svetovni dan čebel. Na ta dan se je leta 1734 rodil pionir sodobnega čebelarstva Anton Janša.

O tem, kako je pandemija COVID-19 vplivala na čebele, se je predstojnica Mediteranskega inštituta za okoljske študije (MIOS) ZRS Koper dr. She Hawke pogovarjala z Boštjanom Trobcem iz Čebelarstva Trobec iz Štanjela:

Kako je pandemija COVID-19 vplivala na vaše čebele in vaše poslovanje z medom?

COVID- 19 je seveda vplival na kupce predvsem v času, ko smo bili zaprti v matičnih občinah in regijah, saj je bilo obiska na tržnici precej manj, kupcev na domu pa praktično nič. In ker smo blizu meje, nas je to še dodatno prizadelo, saj v tem času tudi obiskovalcev iz Italije ni bilo. 

Ali bi nam želeli še kaj povedati o čebelarstvu v zadnjem letu? Na primer, o povečanju ali zmanjšanju škodljivcev in bakterij, slabi prodaji medu, ... Ali je vaš panj zrasel ali se zmanjšal?

Na same čebele COVID- 19 ni imel vpliva, se je pa poznala slaba lanska sezona, saj po lipovi in kostanjevi paši v naravi praktično ni bilo hrane za čebele, tako da so jeseni komaj našle kaj hrane zase. Na srečo je bilo v naravi dovolj cvetnega prahu, ki je potreben za razvoj mladih čebel in smo jih ob izdatnem krmljenju vseeno uspeli pripraviti za zimo, ki je bila letos kar dolga. Pa tudi pomlad je sedaj še vedno hladna.

Veliko preglavic je povzročila aprilska pozeba, ki je močno prizadela sadno in drugo cvetoče drevje ter akacijo, ki je zelo pomemben vir hrane za čebele spomladi. Hladna pomlad in tudi obilica padavin pa še vedno pomenita, da je v naravi zelo malo hrane za čebele, kar je tudi opaziti v slabšem razvoju čebel.

Raziskovalci Mediteranskega inštituta za okoljske študije (MIOS) ZRS Koper se ukvarjajo z meddisciplinarnimi študijami za zaščito naravnih ekosistemov in ozaveščanje človeka o tem, kako ekosistemi delujejo s človekovimi dejavnostmi.

Biotska raznovrstnost in naravoslovje, kulturna geografija ter družboslovje imajo svojo vlogo pri raziskovanju inovativnih in trajnostnih življenjskih poti. Opraševalci, kot so čebele, so velik del mreže povezljivosti in osredotočenja na interdisciplinarne raziskave, saj čebele delujejo kot stičišče narave in njenih skupnosti ter področij znanstvenega raziskovanja. Vse bolj iščejo na naravi temelječe rešitve za povečanje verjetnosti prihodnjega ravnovesja znotraj in med človeškimi in naravnimi sistemi s poudarkom na biotski raznovrstnosti, varnosti preskrbe s hrano in zdravju ekosistemov.

Ker so čebele odgovorne za opraševanje treh četrtin svetovnih pridelkov in cvetočih rastlin, je pametno, da še naprej ščitimo ta dragoceni vir, hkrati pa čebele prepoznavamo takšne, kakršne so – del skupnosti, ki vlaga v proizvodnjo za življenje. To pomembno delo je tisto, zaradi česar so Združeni narodi posvetili današnji dan svetovnemu dnevu čebel. Služi tudi v spomin na rojstvo čebelarja Antona Janše pred približno 270 leti (leta 1734).

Slovenija ima namreč danes več kot 10.000 čebelarjev in se ponaša z naravnim upravljanjem čebelnjakov. Urbano čebelarstvo je v porastu in velja za sestavni del trajnostnega in "zelenega" življenja v mestu. Takšni pristopi so v skladu s strategijo Evropske komisije o biotski raznovrstnosti do leta 2030.

Njeno geslo je: "V vrnitev narave v naše življenje."

(Https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/en/fs_20_906). Urbano in podeželsko čebelarstvo zagotovo odgovarja temu cilju, in sicer tako, da se iz narave ne črpa preveč, temveč da se deluje skladno z naravo in s tem "zmanjša upad opraševalcev".

Celoten program za leto 2021 je objavljen na spletni strani Čebelarske zveze Slovenije (SBA) www.czs.si.