Kiti, delfini in morske želve so skupna naravna dediščina in odgovornost vseh jadranskih držav. Da gre za resno problematiko, priča podatek, da se v Jadranu letno v mreže ujame več kot 11.000 želv. O skupni skrbi za te živali bo 25 vodilnih evropskih raziskovalcev spregovorilo na tridnevni konferenci, ki se danes začenja v Kopru.
Strokovnjaki o skupni skrbi za varstvo živalskih vrst v Jadranu
Srečanje in delavnica mednarodnega projekta NETCET - Mreža za varstvo kitov, delfinov in morskih želv v Jadranu gosti Inštitut za biodiverzitetne študije Znanstveno-raziskovalnega središča (ZRS) Univerze na Primorskem (UP), na njem pa se bo zbralo 25 vodilnih evropskih raziskovalcev in strokovnjakov s področja biologije in varstva morskih sesalcev in morskih želv.
Kiti, delfini in morske želve so skupna naravna dediščina in skupna odgovornost vseh jadranskih držav, s katerimi posamezna država ne more upravljati sama. Zato je mednarodno sodelovanje ključnega pomena pri načrtovanju učinkovitih in dolgoročnih strategij njihovega varstva, so zapisali v koprskem ZRS.
Kot ugotavljajo, so problemi varstva biodiverzitete morja podobni v vseh državah ob Jadranu, in prav Jadransko morje, še posebej njegov severni del, je pomemben habitat za morske želve in delfine.
Vsako leto se v Jadranu ujame 11.000 morskih želv
"Žal pa te živali ogrožajo številne človeške aktivnosti, predvsem tiste povezane z ribištvom, obalnim turizmom in pomorskim prometom. Tako se v Jadranu vsako leto naključno ujame več kot 11.000, v Sredozemlju pa več kot 130.000 morskih želv, predvsem v povlečne in stoječe mreže ter na trnke. Mnoge poginejo zaradi naletov hitrih plovil," ugotavljajo.
Mnoge od teh smrti je sicer možno preprečiti s pravilnim ravnanjem. V okviru srečanja bo Univerza na Primorskem tako v četrtek v sodelovanju s strokovnjaki z univerz v Padovi in Bariju pripravila tudi delavnico o ravnanju s poškodovanimi ali nasedlimi želvami in delfini.
Poleg tega strokovnjaki UP v okviru projekta vodijo raziskavo identifikacije ključnih habitatov morskih želv v Jadranu skozi satelitsko spremljanje živali, obenem pa izvajajo vrsto drugih raziskovalnih, izobraževalnih in drugih aktivnosti, usmerjenih v varovanje morskih sesalcev in želv ter celotnega morskega okolja. Univerza pri teh aktivnostih sodeluje tudi s pridruženim partnerjem projekta, Zavodom RS za varstvo narave, ter s Slovenskim društvom za morske sesalce Morigenos in Akvarijem Piran.
Projekt NETCET sofinancira Jadranski čezmejni program IPA. V njem sodeluje 13 partnerskih ustanov iz Italije, Hrvaške, Črne gore, Albanije in Slovenije, njegov glavni cilj pa je razvoj skupnih strategij za varstvo kitov, delfinov in morskih želv v Jadranskem morju v okviru regionalnega sodelovanja.