Telefoni za otroke in mladostnike po vsem svetu, združeni v mednarodni organizaciji telefonov za pomoč otrokom v stiski (Child Helpline International - CHI), bodo danes obeležili svoj mednarodni dan. V času pandemije covida-19 se je pokazalo, da so njihove storitve še kako pomembne. Danes obeležujemo tudi svetovni dan telekomunikacij in informacijske družbe, ki letos v ospredje postavlja digitalne tehnologije za starejše in zdravo staranje. Danes je tudi mednarodni dan boja proti homofobiji, bifobiji in transfobiji, ki ga bodo Evropskem parlamentu obeležili s posebno razpravo. Obeležujemo pa tudi svetovni dan hipertenzije. V Združenju za arterijsko hipertenzijo ob tem pozivajo k rednemu merjenju krvnega tlaka. Zvišan krvni tlak namreč velja za tihega ubijalca, saj ne boli, dolgoročno pa povzroči veliko škode.
ŠTIRJE SVETOVNI DNEVI V ENEM: Kaj je dobro vedeti o duševnem zdravju otrok, homofobiji, hipertenziji in telekomunikacijah?
Slovenija
Na TOM največkrat pokličejo otroci zaradi duševnega zdravja
Članica CHI je vse od svoje ustanovitve leta 1995 tudi nacionalna mreža telefona za otroke in mladostnike (TOM), ki deluje pri Zvezi prijateljev mladine Slovenije. Klic na številko 116 111 sprejme eden od prostovoljcev, ki delujejo v svetovalnih skupinah po vsej Sloveniji.
Teme, ki uporabnike TOM telefona najbolj zanimajo, so povezanem z odraščanjem, kot so denimo odnosi s starši, telesni razvoj in spolnost, ljubezen in vrstniki. V zadnjih letih se vse več otrok nanj obrne zaradi duševnega zdravja.
Stiske otrok so se z začetkom epidemije covida-19 v letu 2020 še poglobile. Duševno zdravje otrok, ki so ostali doma, zlasti tistih, ki jim družine ne predstavljajo varnega okolja, je zaskrbljujoče.
Svetovalec preko pogovora otroku oz. mladostniku pomaga, da dobi boljši pregled nad razmerami, v katerih se je znašel, in da začne črpati iz lastnih virov, se premakne iz položaja nemoči, se opremi z določenimi informacijami in včasih tudi s konkretnim načrtom ukrepanja.
Vloga svetovalcev je omogočiti otrokom in mladostnikom, da svoja vprašanja, dileme, stiske in strahove delijo in pripeljejo v varno pristanišče odrasle odzivnosti, poudarjajo v zvezi. Po njihovih zagotovilih je na TOM telefonu vselej nekdo, ki se bo odzval in prisluhnil ter pomagal ustvariti varen prostor za pogovor brez obsojanja.
Za otroka, ki je uporabnik tega telefona, je po navedbah zveze pomembno, da z njim govori oseba, ki mu bo prisluhnila, znala odgovoriti, ga pravilno usmeriti in potolažiti. Preko TOM telefona so lani svetovali povprečno 53 kontaktom dnevno.
Pomoč starejšim v času srebrne ekonomije
Po podatkih Statističnega urada RS (Surs) je bila 1. julija 2021 v Sloveniji dobra petina prebivalstva starega 65 let ali več.
"Ta del prebivalstva lahko postane žrtev t. i. digitalnega razkoraka, saj ga neuporaba digitalnih tehnologij lahko potisne na obrobje dogajanja v sodobni družbi. Hkrati pa ta starostna skupina predstavlja priložnost za gospodarstvo v smislu nudenja izdelkov in storitev, ki ustrezajo starejšim in njihovim potrebam - t. i. srebrna ekonomija," ugotavljajo na Sursu.
V prvih treh mesecih lanskega leta je 96 odstotkov prebivalcev Slovenije, starih med 65 in 74 let, uporabljalo mobilni telefon. Od teh jih je 58 odstotkov uporabljalo pametni telefon. Do leta 2021 je v tej starostni skupini sicer prevladovala uporaba klasičnega mobilnega telefona, ki ima zgolj osnovne funkcije, kot je možnost klicanja in pošiljanja SMS sporočil.
Internet je v prvem četrtletju leta 2021 uporabljalo 62 odstotkov prebivalstva, starega med 65 in 74 let, medtem ko je povprečje v EU 65 odstotkov. Dnevno je do interneta dostopalo 48 odstotkov prebivalstva iz omenjene starostne skupine, kar je prav tako manj od povprečja EU, ki je znašalo 50 odstotkov.
BONUS VIDEO: Je slovenski turizem dovolj inovativen?
Medtem je 31 odstotkov prebivalcev navedlo, da interneta še nikoli niso uporabili, kar je nekoliko več od evropskega povprečja, ki je znašalo 28 odstotkov. Izmed teh jih je 56 odstotkov pojasnilo, da niso imeli potrebe po uporabi interneta, 39 odstotkom se je zdel nezanimiv, 28 odstotkov pa jih je pojasnilo, da niso imeli ustreznih veščin za uporabo interneta oz. računalnika, navaja statistični urad.
Na Sursu so ob tem izpostavili tržni potencial omenjene starostne skupine. Med januarjem in marcem 2021 je 51 odstotkov uporabnikov interneta, starih med 65 in 74 let, na spletu iskalo informacije o izdelkih ali storitvah, kar je precej več od povprečja EU, ki je znašal 42 odstotkov.
Četrtina jih je v tem obdobju opravila vsaj en spletni nakup (v EU v povprečju 29 odstotkov). Od teh jih je 89 odstotkov opravilo nakup pri slovenskih spletnih prodajalcih, 29 odstotkov pri spletnih prodajalcih iz drugih držav članic EU in 23 odstotkov pri spletnih prodajalcih iz preostalih držav.
Svetovni dan telekomunikacij in informacijske družbe praznujemo od leta 1969 kot spomin na podpis prve mednarodne telegrafske konvencije in ustanovitve Mednarodne telegrafske zveze 17. maja 1865.
Posebna razprava v EU parlamentu ob mednarodnem dnevu boja proti homofobiji, bifobiji in transfobiji
Razprave Evropskega parlamenta se bo udeležila tudi predsednica parlamenta Roberta Metsola. Pododbor Evropskega parlamenta za človekove pravice pa bo imel danes razpravo z aktivisti za pravice skupnosti LGBTQ.
EU ob mednarodnem dnevu znova poudarja pomen spoštovanja, varstva in uresničevanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin lezbijk, gejev, biseksualnih, transspolnih in interspolnih (LGBTI) oseb, so zapisali v Svetu EU. Približno dve milijardi ljudi na svetu po njihovih besedah živi v državah, kjer je homoseksualnost ilegalna, smrtna kazen za sporazumno spolno razmerje med istospolno usmerjenima pa je uzakonjena v 11 pravnih sistemih.
Visok krvni tlak, tihi ubijalec
Vzroka zvišanega krvnega tlaka večinoma ne poznamo, zato bolezni ne morejo dokončno pozdraviti. Zdravijo jo lahko s spremembo življenjskega sloga, kar pomeni zmanjšanje telesne teže, primerno telesno dejavnost, prenehanje kajenja, omejitev soli v prehrani in omejitev pitja alkoholnih pijač. Če ti ukrepi ne zadoščajo, zdravnik predpiše zdravila za znižanje krvnega tlaka.
Zvišan krvni tlak škodi srcu, možganom, žilam, ledvicam in očem. Zaradi poškodb na teh organih pa lahko pride do možganske kapi, odpovedi srca in ledvic ter do srčnega infarkta. Zvišan krvni tlak je tudi eden od pomembnih dejavnikov tveganja za nastanek bolezni srca in žilja, ki so pri nas glavni vzrok umiranja.