Danes je pomembno dosegati klike, da bi lahko prodajali in marsikdo se sprašuje, kako biti uspešen in vzbuditi pozornost v neskončnem številu objav na Facebooku. Postaviš spletno stran z naslovom o milijonskih zaslužkih in vse skupaj podkrepiš s fotografijami znanih Slovencev. Zakupiš oglase na Facebooku, ki prav tako brez dovoljenja uporabijo slike znanih Slovencev, portalov in podjetij.

'Jan Plestenjak obogatel s kriptovalutami', 'Nova investicija Sama Logina spravlja v obup banke', 'Zmagovalec oddaje Kmetija razkriva, kako je zaslužil toliko denarja' so naslovi, ki so vam kot uporabnikom spleta in socialnih omrežij že prišli pred oči. V resnici gre za zavajajoče ponudbe, s katerimi vas želijo prepričati v nakup izobraževalno-naložbenih paketov na eni od trgovalnih platform vrste Forex. Obljubljajo velik zaslužek in hitro obogatitev.

Kot opozarjajo na portalu Varni na internetu, vas bodo bombardirali s Facebook oglasi in reklamami preko elektronske pošte. Če jim boste dali svoje osebne podatke, vas bo poklicalo veliko ljudi, ki vam bodo obljubljali vrtoglave zaslužke. Teoretično je možno, da bi kdo kaj zaslužil, v praksi pa ljudje izgubijo ves denar, ki ga vložijo. "Če pa že kdo kaj zasluži, je denar nemogoče izplačati. Ponudniki si izmišljajo vedno nove razloge, zakaj vam denarja ne morejo nakazati. Še več, pred obljubljenim izplačilom zahtevajo še dodatna vložena sredstva. Po prejemu teh pa prenehajo komunicirati," opozarjajo.

Ponudniki se pred tem, da bi za karkoli odgovarjali, zavarujejo z navedbami v drobnem tisku, imajo sedež v tujini ali pa popolnoma zakrijejo identiteto.

Če ste nakup plačali s kreditno kartico, lahko vložite na banki reklamacijski zahtevek. Če ste plačali po povzetju, ne morete storiti nič drugega, kot da zadevo prijavite tržnemu inšpektoratu in policiji, saj gre za goljufijo.

Če razmišljate, da bi investirali v trgovalne platforme, poiščite mnenja drugih uporabnikov in preberite forume, preden nakažete en sam evro. Prevaranti zakupijo oglase, običajno na Facebooku. Uporabljajo oglase na spletnih straneh preko 'potisnih obvestil' na spletnih straneh, ki jih prejmete tudi brez odprtega brskalnika (na mobilnih napravah). K trgovanju vabijo tudi z dopisi preko elektronske pošte.

Oglas ponavadi posnema podobo običajne novice. V njem je uporabljeno ime znane osebnosti in fotografija, podtaknejo jim neresnične izjave. Namen prevarantov je dobiti klike na svoje spletne strani, na koncu pa uporabnika preusmeriti na stran za nakupe trgovalnih paketov za kriptovalute.

V ozadju se skriva izdelana mednarodna shema lažnih oglasov, ki so sicer lokalizirani. Na primer, v Sloveniji uporaba tukajšnjih znanih imen. Vendar pa imajo takšni lažni oglasi skupno osnovo. Zanje je med drugim značilna uporaba istih generičnih oseb v lažnih komentarjih o uspešnosti in zaslužkih. Na spodnji fotografiji je lepo vidno, kako latvijski Janis nenadoma postane slovenski Zoran.

Generične komentatorje lahko enostavno razkrinkate tako, da fotografijo 'zadovoljnega uporabnika', ki naj bi zaslužil milijone, vnesete v Googlovo slikovno iskanje. Tako boste hitro našli, na katerih spletnih mestih je bila fotografija uporabljena.