Lastniki gozdov lahko nalepke pridobijo na Zavodu za gozdove Slovenije skupaj z odločbo, v kateri so zapisane usmeritve in pogoji za pridobivanje okrasnih drevesc iz gozda. Do 25 nalepk dobijo brezplačno, za večje število pa morajo odšteti po 27 centov na nalepko. Nadzor nad pridobivanjem okrasnih drevesc izvaja gozdarska inšpekcija, so sporočili iz zavoda.

Brez nalepke so na tržišču lahko okrasna drevesca iz uvoza, okrasna drevesca v lončkih in drevesca drevesnih vrst, ki v slovenskih gozdovih niso domača. To so na primer omorike, srebrne smreke, kavkaške jelke in podobno. Prodajalci morajo imeti pri sebi ustrezen dokument, ki dokazuje izvor drevesc. Za drevesca, pridobljena v gozdu, je to odločba za pridobivanje okrasnih dreves, ki jo izda zavod.

Omejitve so postavljene tudi za nabiranje mahov

Omejitve so postavljene tudi za nabiranje mahov, ki se v tem času uporabljajo za postavitev jaslic. Tega se lahko pridobiva v gozdu v količinah do dveh kilogramov, tako da na eni površini odvzamemo največ petino vsega mahu.

Večinoma se smrečice za okras pridobiva iz zaraščajočih se kmetijskih površin, s površin pod daljnovodi in na cestnih brežinah ter z namenskih nasadov na kmetijskih površinah. V zadnjih letih so se zaradi naravnih ujm v Sloveniji površine gozdov, ki so v fazi pomlajevanja, zelo povečale. K temu je veliko prispeval tudi nedavni vetrolom, ki je ponovno poškodoval gozdove v večjem delu Slovenije.

Gozdarji bodo v naslednjih letih usmerjali razvoj teh mladih gozdov k naravnejši drevesni sestavi, kar zagotavlja razvoj stabilnejšega, pred poškodbami po naravnih ujmah in škodljivci bolj odpornega gozda. Veliko smrečic tako lahko pridobijo tudi ob redčenju pregostega mladega gozda na pomlajenih površinah, so pojasnili na zavodu.

Na trgu je velika ponudba okrasnih drevesc negozdnih drevesnih vrst, npr. kavkaške jelke in srebrne oziroma bodeče smreke. Ta drevesca pridejo na trg večinoma iz nasadov iz drugih držav. Z vidika varstva gozdov zlasti okrasne jelke, pridelane v državah severne Evrope, po opozorilih zavoda predstavljajo grožnjo slovenskemu gozdu.

Skupaj z okrasnimi drevesi jelke se v Slovenijo namreč lahko zanesejo bolezni, ki bi v primeru razširitve na rastoče jelke povzročile večjo škodo v gozdovih in parkih. Taka bolezen je sušica jelovih poganjkov, ki je po trenutnih podatkih razširjena v nasadih božičnih drevesc v državah severne Evrope in v Veliki Britaniji.

Poraba domačih okrasnih drevesc še vedno upada

Zavod za gozdove zato spodbuja nakup naravnih, v Sloveniji pridelanih okrasnih drevesc. "Domača okrasna drevesca so pridelana na način, ki najmanj škoduje našemu življenjskemu okolju, upoštevajoč način pridelave in prevoz na tržišče," so poudarili.

Poraba domačih okrasnih drevesc kljub temu še vedno upada. Lastnikom gozdov in nasadov okrasnih drevesc zavod letno izda približno 27.000 nalepk, kar je tretjino manj kot pred petimi leti. Zavod še svetuje, naj kupci drevesa postavijo v stojala, ki jih lahko napolnijo z vodo. Ko bodo odslužila svojemu namenu, pa naj jih razrežejo in odložijo v zabojnike za organske odpadke ali jih skurijo v pečeh.