Veleposlaniki članic pri EU so danes poskušali potrditi nedavna politična dogovora o zakonodaji o pogojevanju evropskih sredstev s spoštovanjem vladavine prava in o uredbi o večletnem proračunu ter doseči soglasje o sklepu o lastnih virih, ki je temelj svežnja, saj omogoča zadolževanje Evropske komisije na finančnih trgih in s tem financiranje okrevanja.

Uredbo o pogojevanju evropskih sredstev z vladavino prava, ki se ji uradno reče uredba o zaščiti proračuna unije, so članice danes potrdile. Glede uredbe o večletnem proračunu sta dve članici izrazili zadržke, in to ne zaradi same vsebine, temveč zaradi nasprotovanja določenemu delu svežnja. O sklepu o lastnih virih soglasja ni bilo mogoče doseči zaradi zadržkov dveh članic, je sporočilo nemško predsedstvo.

Članic niso poimenovali, a v skladu z napovedmi iz Budimpešte in Varšave v minulih dneh gre za Madžarsko in Poljsko, kar so potrdili tudi diplomatski viri.

Za potrditev uredbe o pogojevanju evropskih sredstev z vladavino prava je potrebna kvalificirana večina. Madžarska in Poljska, ki se s političnim dogovorom, doseženim v pogajanjih članic in Evropskega parlamenta, ne strinjata, sta bili po pričakovanjih preglasovani, zato sta v skladu z napovedmi blokirali druge dele svežnja.

Konkretno gre za zakonodajo o lastnih virih. Soglasje o sklepu o lastnih virih je potrebno za sprožitev pisnega postopka za potrditev te zakonodaje na ravni EU, nato pa morajo vse članice sklep potrditi še na nacionalni ravni. Po neuradnih informacijah 24 članic unije načrtuje ratifikacijo s parlamentarnim postopkom.

Nasprotovali pa sta tudi potrditvi političnega dogovora o uredbi o večletnem proračunu za obdobje 2021-2027, doseženega minuli torek, ki vključuje dodatnih 15 milijard evrov za nekatere ključne evropske programe. Tudi ta del zakonodaje se sprejema s soglasjem.

Slovenija je po neuradnih informacijah podprla ves sveženj.

Na vprašanje, kaj se bo zgodilo v primeru pričakovane blokade, so evropski diplomatski viri pred sestankom članic odgovorili, da bodo preučili položaj skupaj s predsednikom Evropskega sveta in Evropsko komisijo ter premislili o nadaljnjih korakih. Pomeni pa to novo krizo oziroma poslabšanje pandemične krize ter nedvomno zamude, so ocenili.

Voditelji članic EU so julija dosegli dogovor o svežnju za spoprijem Evrope s pandemijo novega koronavirusa, ki vključuje večletni proračun unije za obdobje 2021-2027 v vrednosti 1074 milijard evrov in sklad za okrevanje v vrednosti 750 milijard evrov. Nato so se začela pogajanja članic z Evropskim parlamentom o zakonodajnem okviru svežnja.

V ospredju so bila ves čas tri vprašanja: pogojevanje sredstev z vladavino prava, zahteva parlamenta po dodatnih sredstvih za nekatere ključne evropske programe in zakonodaja o lastnih virih, s katerimi se polni evropski proračun. Potem ko so pogajalci v minulih tednih dosegli načelni dogovor o prvih dveh vprašanjih, se pozornost zdaj usmerja v zakonodajo o lastnih virih, zapleta pa se torej tudi še pri preostalih delih svežnja, saj so vsi elementi zelo tesno prepleteni.