Moja punca je začela pred nekaj meseci delati v enem od velikih trgovinskih centrov v Kopru. Pri svojem delu (prodaja oblačil) ves čas stoji. Stola zaposlenim lastniki trgovine ne dovolijo, zato se v vsem delovnem času niti enkrat ne usede. Noge ji zatekajo in po prihodu domov sploh ne more več stati. Z družino smo ji že večkrat prigovarjali, naj se o tem pogovori z delodajalcem, saj to nikakor ni prav, vendar se boji za svojo službo. Težko je dobila to delovno mesto, zato potrpi. Jaz mislim, da je to oblika novodobnega suženjstva in sem zgrožen nad tem, da so ženske prisiljene v delo na tak način. Kakšna je zakonodaja na tem področju? Je dovoljeno, da delodajalec odreče zaposlenemu stol, da bi na njem sedel (stola se izza pulta še videlo ne bi, lahko bi bil tudi barski stol)? Kam se lahko obrnemo po pomoč oziroma kdo je pristojen na tem področju - nam lahko pomaga tržni inšpektorat?

Zakon o delovnih razmerjih med obveznostmi delodajalca med drugimi določa tudi zagotavljanje varnih delovnih razmer, kar pomeni, da mora delodajalec zagotavljati pogoje za varnost in zdravje delavcev v skladu s posebnimi predpisi o varnosti in zdravju pri delu. V slednjih je določeno, da mora delodajalec z namenom zagotavljanja varnosti in zdravja delavcev pri delu izvajati ukrepe, potrebne za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev v delovnem procesu, vključno s preprečevanjem, odpravljanjem in obvladovanjem nevarnosti pri delu, obveščanjem in usposabljanjem delavcev, z ustrezno organiziranostjo in potrebnimi materialnimi sredstvi.

Delodajalec mora ob temu posebno skrb nameniti zagotovitvi varnosti in zdravja nosečih delavk, mladih in starejših delavcev ter delavcev z zmanjšano delovno zmožnostjo ter pri izbiri ukrepov upoštevati posebna tveganja, katerim so ti delavci izpostavljeni pri delu.

Delodajalec mora v ta namen upoštevati več temeljnih načel, med drugim se mora izogibati nevarnostim, prilagoditi dela posamezniku z ustreznim oblikovanjem delovnega mesta in delovnega okolja, delovnih prostorov, delovnih in tehnoloških postopkov, še zlasti pa tako, da odpravlja monotono delo ter pogoje z vsiljenim ritmom dela in ostale zdravju škodljive okoliščine (humanizacija dela). Upoštevaje navedeno delavki svetujemo, da se skuša pogovoriti z delodajalcem ter mu opisati težave, ki jih zaradi stoječega dela ima ter nastalo težavo rešiti sporazumno.

V kolikor delavka z delodajalcem ne bo našla skupnega jezika ima delavka možnost podati prijavo (tudi anonimno) pri Inšpektoratu RS za delo, katerega naloga je opravljanje nadzorstva nad kršitvami zakona ali drugega predpisa oziroma akta.

Inšpektorat ima po izvedenem inšpekcijskemu nadzoru pravico in dolžnost, da odredi ukrepe za odpravo nepravilnosti in pomanjkljivosti v roku, ki ga sam določi, izvesti postopke v skladu z zakonom o prekrških, predlagati pristojnemu organu sprejem ukrepov, odrediti druge ukrepe in opraviti dejanja, za katere je pooblaščen z zakonom ali drugim predpisom.

Preberite ostale brezplačne pravne nasvete v rubriki Odvetnik svetuje.