"Na problematičnost takih postopkov, kjer žrtve ne vedo, kaj se na sodiščih dogaja, kako lahko to dogajanje vpliva na njihovo varnost in da to pri žrtvah ustvarja številne stiske, že leta opozarjajo nevladne organizacije, ki se ukvarjajo z zaščito žrtev nasilja," so razplet komentirali na inštitutu.

Dodali so, da trenutno še ne vedo ali je sodba pravnomočna ali ne, s pomočjo odvetnice bodo več poskušali izvedeti v ponedeljek.

"V zadnjih mesecih sem na lastni koži doživela vpogled v to, kar doživljajo žrtve nasilja," je zapisala Kovač. Izkusila je tudi dvom okolice ter očitke, da si je kot žrtev za nasilje kriva sama, ki so jih v njenem primeru povzročile izjave nosilcev politične moči na čelu z nekdanjim predsednikom vlade, je dodala. Kljub temu, da je bil tak odziv manjšega dela naše družbe, je po njenih besedah vseeno povzročil strašljive učinke, dvom, zmerljivke.

"Danes pa sem ugotovila, da žrtve tudi ne vedo, kaj se dogaja v sodnih postopkih, kar povzroča negotovost o lastni varnosti, o tem kaj se dogaja s storilcem. Na osebni ravni je izkušnja skrajno neprijetna, Inštitutu pa daje nov zagon za delovanje na področju zaščite žrtev nasilja. Ustvariti moramo družbo, v kateri ni prostora za nasilje, kjer bodo institucije vedno na strani žrtev in kjer bosta prevladali prijaznost in solidarnost," je sklenila svoj zapis.

V Kovačevo, ki je bila v družbi prijateljice, se je konec oktobra na Bavarskem dvoru z vso silo zaletel moški in jo odrinil. Ob tem je vpil, da bo ubil njenega psa in psoval Inštitut 8. marec. Kovačeva je motiv za napad pripisala spodbujanju sovraštva, ki jih predsednik SDS Janez Janša s kolaži fotografij širi na družbenih omrežjih in ki ga podpihuje medijska hiša Nova24.

Konec januarja je inštitut zaradi okrnitve ugleda vložil še civilno tožbo zoper nekdanjega notranjega ministra Aleša Hojsa, ker je ta na Twitterju zapisal, da zaradi referenduma o noveli zakona o vodah, v kampanji katerega je med drugimi sodeloval inštitut, na Krasu ni bilo vode za gašenje požarov.