Za fantka naj bi bil usoden virus Epstein-Barr (VEB). Človek z zdravim imunskim sistemom ga v večini primerov niti ne zazna, Nejc pa je imel dedno bolezen XLP, mutacijo v imunskem sistemu, in proti VEB ni bil odporen, poroča Dnevnik. Za bolezen XLP je značilno, da jo imajo samo fantje, deklice pa so lahko prenašalke. Nejčeva mama je prepričana, da bi sinovo smrt zdravniki lahko preprečili.

Absečeva naj bi v času nosečnosti, ko je izvedela, da bo imela dvojčke, deklico in dečka, zdravnike večkrat opozorila, da sta njena brata umrla stara eno leto in tri leta. Laično naj bi se takrat govorilo, da je do njune smrti prišlo zaradi cepljenja. Danes se sprašuje, zakaj njenemu sinu niso naredili genetske preiskave, ki bi pokazala XLP. Tako bi mu lahko presadili kostni mozeg še preden se je okužil z VEB. Presaditev mozga so opravili, ko je bil fantek že hudo bolan, genetsko preiskavo pa so opravili šele po njegovi smrti.

Tožbo, s katero mati zahteva 62.000 evrov odškodnine, je na okrožnem sodišču enkrat že izgubila. Vendar je višje sodišče sodbo razveljavilo in jo vrnilo v ponovno sojenje z navodilom sodnikom, da morajo sodni izvedenci bolj jasno in argumentirano razložiti, zakaj fantku niso opravili genetske diagnostike in presaditve še pred okužbo.

Včeraj je sodišče zaslišalo zdravnika Marka Pokorna, ki je dvojčka zdravil leta 2003, ko sta se okužila z virusom gripe. To je bilo pred fantkovo okužbo z VEB. Pokorn je povedal, da mu je otrokova mati takrat povedala za smrt svojih bratov. Vprašal jo je, ali je bila genetika že narejena, vendar Absečeva ni vedela, kaj to pomeni. XLP so odkrili leta 1998, Pokorn pa pred sodiščem ni vedel povedati, ali so se tovrstne genetske preiskave leta 2003 v Ljubljani že opravljale.

Po besedah drugega včeraj zaslišanega zdravnika Janeza Jazbeca, genetske diagnostike leta 2003 niso opravljali nikjer v Evropi. S tem naj bi se ukvarjali v ZDA, v Oregonu, pa še to bolj v raziskovalne kot rutinske namene. Da so genetsko analizo lahko opravili po Nejčevi smrti, naj bi botroval splet okoliščin, saj je bila v Ljubljani takrat prisotna molekularna biologinja, ki jo je znala opraviti.

Ko so fantka sprejeli na oddelek, je bila klinična slika tako jasna, da so mu takoj lahko postavili diagnozo. Na transplantacijo kostnega mozga, ki naj bi mu rešila življenje, so se pripravili v treh tednih.

Sojenje se bo nadaljevalo februarja, ko bo sodišče zaslišalo še eno zdravnico, zaključuje Dnevnik.