Šukljetova je doktorica vinogradništva, zaposlena kot predavateljica vinogradništva na Univerzi v Novi Gorici. Meni, da se kultura pitja vina v Sloveniji dviga. "V zadnjih letih je prišlo do zares neverjetnega porasta zanimanja za vino, za način uživanja vina, spoznavanje vina, ne le slovenskega, tudi tujega. Vedno več ljudi je, ki jih to zanima, ki obiskujejo someljejske in degustatorske tečaje. Pripravljeni so poizkusiti ne le sorte, ki jih že poznajo, temveč tudi nove, ter si širiti obzorja."

Opaža, da so se vinski kupci naveličali pitja tradicionalnih, internacionalnih sort, kot so chardonnay, modri pinot, merlot, cabernet sauvignon. "Te sorte bodo sicer še naprej najbolj zasajene sorte na svetu z največjim tržnim deležem. Ampak zdi se mi, da pivci vedno bolj iščejo avtohtone, lokalne posebnosti, s katerimi prej niso bili seznanjeni. Slovenija ima velik potencial na tem področju, saj imamo veliko število avtohtonih oziroma lokalnih sort," je menila Šukljetova.

Prihodnost je v modri frankinji, vitovski garganji, pineli in zelenu

Ena od vse bolj priljubljenih sort, ki je v največji meri zasajena v Posavju in za katero nemški znanstveniki trdijo, da naj bi izhajala iz Slovenije, je denimo modra frankinja. Gre za sorto, ki ima po oceni Šukljetove velik potencial.

Z vidika priljubljenosti pa prav tako pridobiva lokalna sorta rebula. "Tako kot se je spremenila tehnologija pridelave rebule iz grozdja za namizno vino v visokokakovosten produkt, enako se dogaja z modro frankinjo in z avtohtonimi sortami, kot so vitovska grganja, pinela in zelen."

V Sloveniji in širše v Evropi je vinogradništvo del tradicije in kulturne dediščine, zato so Slovenci pri pridelavi grozdja in vina zelo tradicionalni. "Veliko se jih s tem ukvarja, ker jim je to všeč, ker to delajo s srcem," je povedala Šukljetova.

Vpliv pomanjkanja vode

"V državah, kot sta Avstralija ali Južna Afrika, pa so s tradicijo neobremenjeni, zato so zelo pripravljeni preizkusiti nove tehnologije, nove sorte, karkoli, za kar menijo, da bi jim lahko pomagalo in dvignilo njihovo profitabilnost."

Najbolj pomembni dejavniki za funkcioniranje oziroma delovanje vinske trte so temperatura, svetloba in voda. Predvsem slednja zaradi podnebnih sprememb postaja vedno bolj pomembna dobrina, je dejala Šukljetova. Raziskovalka se zato v zadnjem času vse bolj usmerja k preučevanju vpliva pomanjkanja vode v različnih klimatskih področjih na odziv vinske trte.

Voda po njenem mnenju predstavlja enega najbolj ključnih problemov v kmetijstvu, ki je eden največjih porabnikov vode v gospodarstvu. Kmetijstvo bo zato po oceni raziskovalke moralo za vodo vse bolj tekmovati z mestnimi skupnostmi.

Šukljetova trenutno kot podoktorska raziskovalka dela na evropskem projektu EnVIRo EnVIRoS. V projektu preučujejo vpliv vodnega stresa oziroma zmanjšanje vpliva vodnega stresa na vinsko trto s pomočjo novih podlag in sort vinske trte, novih pristopov, zmanjšanja zasoljenosti tal in reciklaže že uporabljene vode.

Pri tem transnacionalnem projektu bodo uporabili nove sorte vinske trte, odporne na nekatere glivične bolezni in nove podlage, odporne na vodni stres in zasoljenost tal, ter jih primerjali s klasičnimi sortami in podlagami.

V projekt sta poleg mednarodnih partnerjev vključena tudi Nacionalni inštitut za biologijo in Univerza v Novi Gorici.