SLOVENSKI DIREKTORJI KLJUB VIRUSU REKORDNO OPTIMISTIČNI: A velika je tudi tesnoba in negotovost, kako ohraniti gospodarstvo

Slovenija

Ne glede na posledice koronske krize je velika večina domačih in svetovnih gospodarstvenikov prepričana v gospodarsko rast v letu 2021. Večina anketiranih je prepričanih, da se bodo prihodki njihovih podjetij povečevali, kaže raziskava družbe PricewaterhouseCoopers (PwC). Vseeno je v odgovorih zaznati zaskrbljenost. Dolg sektorja država se je v tokratni krizi ponovno močno povečal v Sloveniji kot tudi v celotni EU, vendar pa analiza kaže, da bo ob upoštevanju standardnih šokov in ohranjanju spodbujevalne naravnanosti denarne politike v naslednjih petih letih ostal vzdržen, je ocenil fiskalni svet. Opozoril pa je, da se bodo poglabljala dolgoročna tveganja.

Raziskava družbe PwC je v Sloveniji med direktorji potekala tretjič, na svetovni ravni pa 24. leto zapored. "Če bi morali njihovo razpoloženje povzeti z eno besedo, bi bila ta beseda optimizem," je na današnji predstavitvi rezultatov povedala vodja oddelka pravnega svetovanja PwC v Sloveniji Sanja Savič.

"A ta optimizem je prežet z zaskrbljenostjo," je nadaljevala. Pandemija covida-19 se je namreč pokazala v dvojni vlogi - kot pospeševalka svetovne preobrazbe na eni in kot rušilka uveljavljenih sistemov na drugi strani. In prav ta diametralna vloga pandemije je ogledalo razpoloženja in rdeča nit letošnje raziskave med izvršnimi direktorji svetovnih in slovenskih družb, je povzela.

Direktorji so prepričani v rast prihodkov

Večina anketiranih je optimističnih. "Direktorji so prepričani v rast prihodkov njihovih podjetij," je povedala Savičeva in dodala, da bo rast in razvoj omogočila pospešena digitalizacija, ki obljublja večjo produktivnost, a na drugi strani prinaša tudi številne grožnje oz. izzive.

Po drugi strani zaskrbljenost vnašajo številne neznanke glede nadaljnjega širjenja virusa, pa tudi negotovost glede davčne in regulatorne politike, kibernetske grožnje, spremenjene navade potrošnikov ter nenazadnje pomanjkanje kadrov.

Na zaskrbljenost med direktorji je opozoril tudi odgovorni partner PWC v Sloveniji Thomas Magill. "Že res, da je optimizem, a velika je tudi tesnoba in negotovost," je dejal. Kot je dodal, se vsi deležniki borijo, kako uravnotežiti življenje ljudi, skrbeti za njihovo zdravje in hkrati ohranjati tudi gospodarstvo.

Državne sekretarke na gospodarskem ministrstvu Ajde Cuderman ti rezultati niso presenetili. "So nas razveselili, ne pa tudi presenetili," je dejala. Spomnila je na ukrepe, ki ji je država sprejela za blažitev posledic epidemije in dodala, da je Slovenija tudi v letu 2020 zabeležila enega najmanjših padcev obsega bruto domačega proizvoda.

V svetovno gospodarsko rast verjame 64 odstotkov slovenskih direktorjev

Konkretno je Savičeva povedala, da na globalni ravni v svetovno gospodarsko rast verjame rekordnih 76 odstotkov vprašanih direktorjev, v Sloveniji pa 64 odstotkov. To je skoraj 20 odstotnih točk več od zadnje rekordne ravni optimizma, izmerjene leta 2018, je povedala. Optimizem je po njenih besedah posledica napredka v razvoju cepiv in visokih pričakovanj glede čim hitrejše normalizacije razmer.

Na globalni ravni je 36 odstotkov vprašanih odgovorilo, da so zelo prepričani v rast prihodkov njihovih podjetij, v Sloveniji je takšnih 61 odstotkov. Eden takšnih je predsednik uprave družbe Domel Holding Matjaž Čemažar, ki je dejal, da so v leto 2021 krenili s polnim zagonom. "V teh dneh obratujemo na 110 odstotkih, tako da si lockdowna ne moremo privoščiti, bomo pa zaostrili naše ukrepe," je dejal.

Anketa je bila izvedena januarja in februarja, danes bi bili morda rezultati manj optimistični, je menila direktorica Medexa Aleša Mižigoj. Strinjala se je predsednica uprave banke Sberbank Jana Benčina Henigman, ki je ocenila, da je vedro razpoloženje mogoče pripisati predvsem izvozni usmerjenosti naše države.

Dolg sektorja država odraža neravnovesja javnih financ, zato je med najpomembnejšimi kazalniki makroekonomskega stanja posamezne države. Dolg sektorja država se je zatem, ko se po občutnem povečanju v predhodni globalni finančni krizi ni povrnil na predkrizne ravni, v tokratni krizi ponovno močno povečal.

Trenutno izredno spodbujevalna denarna politika omogoča ugodne pogoje financiranja na trgih državnega dolga

Vloga fiskalne politike kot pomembnega orodja proticiklične ekonomske politike se je v trenutni krizi ob omogočenem začasnem odstopanju od zahtevanega zasledovanja fiskalnih pravil in ob doseganju nekaterih omejitev za delovanje denarne politike okrepila, ocenjuje fiskalni svet.

Trenutno izredno spodbujevalna denarna politika, ki omogoča ugodne pogoje financiranja na trgih državnega dolga, je namreč kljub povečanju dolga spremenila percepcijo finančnih trgov in bonitetnih agencij glede srednjeročnih tveganj javnih financ.

Analiza kaže, da bi dolg sektorja država ob upoštevanju standardnih šokov in ohranjanju spodbujevalne naravnanosti denarne politike v naslednjih petih letih ostal vzdržen. Kljub temu pa opozarjajo, da se lahko pogoji financiranja tudi spremenijo, poleg tega pa je ob snovanju ekonomske politike nujno upoštevati še povečano pogostost obsežnih endogeno in eksogeno pogojenih šokov, ki običajno močno zvišajo raven dolga.

"Opozorilo je na mestu, ker v ugodnih gospodarskih časih fiskalna politika praviloma ne zagotovi ustreznega znižanja dolga oz. ne ustvari fiskalnega prostora, ki bi tudi brez podpore denarne politike - kot v trenutni krizi - zagotavljal dostop do trgov ter omogočal ustrezno obsežno in aktivno proticiklično politiko v recesiji," so navedli.

Ob nadaljnji odsotnosti ukrepanja ekonomske politike se bodo dodatno poglabljala predvsem dolgoročna tveganja glede vzdržnosti dolga

Trenutno ugodna razlika med obrestnimi merami in rastjo gospodarske aktivnosti lahko poleg tega zamegli nastajanje neravnotežij, njeno hitro spremembo pa običajno spremlja visoko povišanje dolga sektorja država.

Ob tem ostajajo prisotna oz. se bodo ob nadaljnji odsotnosti ukrepanja ekonomske politike še dodatno poglabljala predvsem dolgoročna tveganja glede vzdržnosti dolga. Tveganja, ki jih nakazuje analiza dolgoročne vzdržnosti dolga, bi prišla do izraza še posebej, če bi morebitno zaostrovanje pogojev financiranja sovpadlo s pričakovanim hitrejšim naraščanjem javnofinančnih stroškov, pogojenih s staranjem ter s tem povezanim krčenjem prihodkov.

Tveganja pa s tem niso zajeta v celoti, saj se lahko v prihodnosti javnofinančni stroški povečajo, med drugim zaradi ukrepov, povezanih s podnebnimi spremembami oz. s kakršnimkoli prevzemanjem dodatnih obveznosti sektorja država. S povečanimi možnostmi za velike šoke v prihodnje pa se veča tudi potreba po vzpostavitvi ustreznih fiskalnih blažilcev, so še dodali.

Deli novico:

Komentiraj

Za komentiranje je potrebna  Prijava  oz.  Registracija