Okoli leta 2006 je bilo v Sloveniji skoraj 116.000 študentov, samo na visokošolski dodiplomski študij je bilo takrat vpisanih več kot 70.000 študentov, če upoštevamo še absolvente, pa več kot 90.000. Poleg teh so bili čedalje številnejši tudi študenti višjega strokovnega študija in visokošolski podiplomski študenti.

V zadnjih nekaj letih se številka znova znižuje, tako je v študijskem letu 2012/13 znova upadla pod 100.000. V terciarno izobraževanje je bilo vključenih 97.706 oseb, v prvi letnik pa se je prvič vpisalo 18.193 študentov, med katerimi je bilo 85 odstotkov redno vpisanih. Tudi ta številka je po podatkih Sursa nižja kot prejšnja leta.

Za upad študentov kriva manj številna generacija mladih

Kot kažejo njihove ugotovitve, razlog za upadanje števila študentov ni manjše zanimanje za študij, ampak manj številna generacija mladih. Vključenost mladih v terciarno izobraževanje je namreč še vedno visoka. Med mladimi od 19 do 24 let, je bil še na prelomu tisočletja študent povprečno vsak tretji, v zadnjih nekaj letih pa je študent povprečno kar vsak drugi. V celotni Evropski uniji se številke gibljejo okoli 30 odstotkov v tej starosti.

Študentke prevladujejo

Statistika še kaže, da med študenti prevladujejo ženske. V študijskem letu 2010/11 je bilo med mladimi ženskami kar dve tretjini študentk. Ta delež se je v zadnjih dveh letih znižal na 57 odstotkov, a je še vedno precej višji od deleža enako starih moških, vključenih v terciarno izobraževanje, ki jih je 40 odstotkov.

Med regijami je vključenost mladih v študij najvišja v goriški in koroški regiji, kjer je v višješolsko ali visokošolsko izobraževanje vključenih več kot 60 odstotkov mladih, medtem ko najmanj mladih, le 39 odstotkov, po srednji šoli nadaljuje izobraževanje v osrednjeslovenski statistični regiji.

Medtem ko se jih največ za študij odloči na univerzah v Ljubljani in Mariboru, se nekateri odločijo tudi za študij izven naših meja. V letu 2010/11 je v tujini študiralo okoli 3000 slovenskih državljanov. Večinoma so odšli v katero od držav članic Evropske unije, največ jih je za študij izbralo Avstrijo (27 odstotkov), Nemčijo (15), Veliko Britanijo (13) in Italijo (10). Pet odstotkov mladih je odšlo študirat v ZDA.

V Sloveniji smo lani pridobili več kot 20.000 novih diplomantov višjega strokovnega in visokošolskega študija. A če je še pred nekaj leti veljalo, da višja raven izobrazbe prinese več možnosti za redno zaposlitev, zdaj to ne velja več.

Število brezposelnih s terciarno izobrazbo hitro povečuje

Po podatkih Zavoda za zaposlovanje se število brezposelnih s terciarno izobrazbo hitro povečuje. Pred petimi leti je bilo na zavodu prijavljenih nekaj več kot 6000 brezposelnih diplomantov, od tega skoraj 1500 iskalcev prve zaposlitve, do konca oktobra 2013 pa je število brezposelnih diplomantov naraslo na skoraj 20.000, od tega jih 4500 išče prvo zaposlitev.

Med brezposelnimi visoko izobraženimi osebami je dve tretjini žensk, prav tolikšen pa je delež diplomantov mlajših od 40 let. Med brezposelnimi diplomanti je kar okoli 40 odstotkov ekonomistov in pravnikov, desetina je družboslovcev ali jezikoslovcev, podoben je tudi delež vzgojiteljev in učiteljev.