Slovenija vseskozi poudarja, da si bo prizadevala preprečiti morebitne incidente ob meji, zlasti na morju. Premier Cerar je tako v sredo dejal, da Slovenija ni in ne bo spodbujala incidentov in enako pričakuje od Hrvaške. "Če bo mejna črta spoštovana, incidentov ni pričakovati," je dejal.

Da se bodo izogibali incidentom, zatrjujejo tudi na Hrvaškem, kjer bi radi vprašanje meje znova reševali dvostransko. Savudrijskim ribičem so sicer hrvaške oblasti svetovale, naj še naprej lovijo do sredinske črte v Piranskem zalivu, ter jim obljubile zaščito.

Arbitražno sodišče je 29. junija - sedem let in pol po podpisu arbitražnega sporazuma med tedanjima premierjema Slovenije in Hrvaške Borutom Pahorjem in Jadranko Kosor - objavilo odločitev o meji med Slovenijo in Hrvaško na kopnem in na morju.

Glede kopenske meje je sodišče ugotovilo, da sta državi doslej že določili prek 90 odstotkov meje. Na teh območjih sta državi določili, da mejo predstavljajo meje katastrskih občin, ki se ne prekrivajo. Temu načelu je sodišče večinoma sledilo tudi na več kot 20 spornih območjih.

Na novo pa je sodišče določilo mejo na morju. Presodilo je, da večina Piranskega zaliva pripada Sloveniji, določilo je tudi 2,5 navtične milje širok stik Slovenije z odprtim morjem.

Hrvaška diplomacija: Slovenska nota dokazala hrvaško oblast v spornem območju Piranskega zaliva

Hrvaško ministrstvo za zunanje zadeve je potrdilo, da je prejelo dve slovenski diplomatski noti. Na ministrstvu so ocenili, da ena izmed njih dokazuje hrvaško oblast v spornem območju Piranskega zaliva ter kaže tudi na morebitno težko kršitev mednarodnega prava, če bi Slovenija poskusila prevzeti oblast nad njim.

Na dan izteka šestmesečnega roka za pripravo implementacije arbitražne razsodbe o meji med Slovenijo in Hrvaško je Ljubljana v petek poslala dve noti Zagrebu. Hrvaško je znova pozvala k dialogu o implementaciji razsodbe ter protestirala zoper kršitve mejne črte na morju in EU pozvala k ukrepanju. Med drugim so opozorili, da je bilo več kot 1400 hrvaških kršitev v času od razglasitve arbitražne razsodbe 29. junija. Ob tem so pozvali Hrvaško, naj se tako kot Slovenija dosledno izogiba incidentom.

Nota, s katero Slovenija protestira zoper kršitve mejne črte na morju od januarja 2017, torej še pred razglasitvijo arbitražne razsodbe, s katero Hrvaške ne soglaša, predstavlja pomemben dokaz izvajanja oblasti Hrvaške na tem območju, so povedali na hrvaškem zunanjem ministrstvu za hrvaško tiskovno agencijo Hino. Opozorili so, da bi vsak slovenski poskus "prevzema tega območja" nedvomno predstavljal težko kršitev mednarodnega prava.

Slovenija je z drugo noto predlagala sklenitev sporazuma o implementaciji arbitražne odločitve, za katerega je preko medijev vnaprej objavila, da se zaveda, da Hrvaški ne bo sprejemljiv, so dodali na ministrstvu.

Na ta način so v Ljubljani potrdili, da predlog protokola, ki ga je Hrvaška pripravila in predlagala Sloveniji po predhodnih posvetovanjih z njo, "ostaja še naprej edini konstruktivni in relevantni predlog pravnega okvira za nadaljevanje dialoga glede reševanja vprašanja meje", so še zapisali.

Hrvaško zunanje ministrstvo je včeraj v luči slovenske napovedi implementacije arbitražne sodbe s 30. decembrom pozvalo slovenske državne organe, naj se izogibajo incidentom in enostranskim ukrepom, ki bi bili namenjeni poskusom spremembe stanja na terenu v škodo Hrvaške. Izrazili so pripravljenost za neposreden dogovor o rešitvi spora o meji.