SLOVENIJA TOLIKO ŠE NI INVESTIRALA: Do blokade svežnja ni prišlo, zatrjuje Janša

Slovenija

Premier Janez Janša je danes v DZ zatrdil, da ni prišlo še do nobene blokade proračuna EU in svežnja za okrevanje po pandemiji covida-19. Zadeva po njegovih besedah ni takšna, kot jo prikazujejo mediji.

Madžarska in Poljska sta v ponedeljek na ravni veleposlanikov članic pri EU blokirali ključna dela svežnja za spoprijem Evrope s pandemijo: sklep o lastnih virih in potrditev uredbe o večletnem proračunu. Razlog je njuno nasprotovanje uredbi o pogojevanju evropskih sredstev z vladavino prava, ki so jo članice v ponedeljek potrdile s kvalificirano večino.

Janša je danes ob obravnavi predloga državnih proračunov za prihodnji dve leti v DZ zatrdil, da ni prišlo še do nobene blokade, saj da o tem še ni odločal Evropski parlament, niti Svet EU niti noben nacionalni parlament, ki bi morda lahko blokiral dogovor. Po njegovih besedah so bile samo izkazane namere, kar pa spravlja postopek v časovno stisko.

Janez Janša

Sam je prepričan, da je dogovor treba spoštovati v obliki, kot je bil izpogajan julija, sicer se lahko "Evropa v začetku naslednjega leta zbudi v situaciji, ki bo slaba, ki bo popolnoma nepotrebna in ki si jo je zakuhala sama".

Po Janševih besedah se je zapletlo pri pogojevanju evropskih sredstev z vladavino prava. "Mediji vam govorijo o tem, da nekatere države ne sprejemajo načela vladavine prava in da zaradi tega grozi blokada dogovora," je dejal.

Vendar je bilo o tem, da je vladavina prava temelj obstoja EU, na julijskem vrhu voditeljev članic EU doseženo popolno soglasje, je spomnil Janša. "Država, ki ne prisega na vladavino prava, ki nima svojega delovanja usklajenega z vladavino prava, po (lizbonski) pogodbi sploh ne more biti članica Evropske unije," je še dejal.

Voditelji članic EU so julija dosegli dogovor o svežnju za spoprijem Evrope s pandemijo novega koronavirusa, ki vključuje večletni proračun unije za obdobje 2021-2027 v vrednosti 1074 milijard evrov in sklad za okrevanje v vrednosti 750 milijard evrov. Nato so se začela pogajanja članic z Evropskim parlamentom o zakonodajnem okviru svežnja.

V ospredju so bila ves čas tri vprašanja: pogojevanje sredstev z vladavino prava, zahteva parlamenta po dodatnih sredstvih za nekatere ključne evropske programe in zakonodaja o lastnih virih, s katerimi se polni evropski proračun. Potem ko so pogajalci v minulih tednih dosegli načelni dogovor o prvih dveh vprašanjih, se pozornost zdaj usmerja v zakonodajo o lastnih virih, zapleta pa se torej tudi še pri preostalih delih svežnja, saj so vsi elementi zelo tesno prepleteni.

Andrej Šircelj

DZ novembrsko sejo nadaljuje z obravnavo predloga državnih proračunov za prihodnji dve leti. Predsednik vlade Janez Janša je ob njuni predstavitvi izpostavil načrtovano rast investicij in tudi finančni minister Andrej Šircelj je dejal, da sta dokumenta predvsem investicijska. "Toliko Slovenija do zdaj še ni investirala," je dejal.

Za financiranje odhodkov, povezanih s preprečevanjem širjenja novega koronavirusa in zdravljenjem ljudi, je Slovenija povečala zadolževanje, a tako Janša kot Šircelj sta poudarila, da dolg države ostaja pod povprečjem EU. Delež dolga v BDP se bo z letošnjih 82,4 odstotka do leta 2022 znižal na nekaj nad 79 odstotkov.

Ker ostajajo razmere negotove, je vlada predvidela tudi dovolj veliko proračunsko rezervo. S tem bo mogoče vsaj delno ublažiti posledice krize in padec BDP, je prepričan Šircelj. "Največ pa k ublažitvi posledic in hitremu okrevanju prispevamo sami kot posamezniki z odgovornim obnašanjem in solidarnostjo," je dodal.

Deli novico:

Komentiraj

Za komentiranje je potrebna  Prijava  oz.  Registracija
joe jaxson |  17 .11. 2020 ob  20: 24
pa smo spet tam: cela eugovori o blokadi, naš, v sebe zasanjani, pa pravi, da ni tako. Mislim, da je skrajni čas, da še enkrat čestita trumpu za zmago in si malo dvigne samozavest ?!