Kot so po seji vlade sporočili iz njenega urada za komuniciranje, bo instrument Sure državam članicam EU zagotovil posojila v višini do 100 milijard evrov, s pomočjo katerih bodo lahko podpirale sheme skrajšanega delovnega časa in podobne ukrepe za pomoč pri ohranitvi delovnih mest ter dohodkov zaposlenih. Posojila bodo lahko izkoristile vse države članice, vendar bodo zlasti pomembna za najbolj prizadete države.

Zagotovili bi nepreklicno in brezpogojno poroštvo

Posojila bodo temeljila na poroštvih, ki jih zagotovijo države članice. "Ta sistem bo EU omogočil, da poveča obseg posojil, ki jih lahko državam članicam zagotovi instrument, in zagotovil, da je pogojna obveznost EU, ki izhaja iz instrumenta, združljiva z omejitvami proračuna EU," pojasnjuje vlada. Članice morajo zagotoviti verodostojna in nepreklicna jamstva na vpoklic v skladu s svojimi deleži v skupnem bruto nacionalnem dohodku EU, navaja vlada.

Slovenija bo skladno s predlaganim zakonom dala Evropski komisiji nepreklicno in brezpogojno poroštvo na prvi poziv za obveznosti držav članic iz naslova posojilnih in poroštvenih pogodb do skupne višine 88,1 milijona evrov glavnic s pripadajočimi obrestmi in drugimi stroški.

Poroštvo bo začelo veljati z uveljavitvijo poroštvene pogodbe med Slovenijo in Evropsko komisijo. Poroštvo, izdano po tem zakonu, se ne bo vštevalo v kvoto poroštev, določeno z zakonom, ki ureja izvrševanje državnega proračuna.

Vlada predlaga sprejem zakona po nujnem postopku

"Slovensko gospodarstvo nujno potrebuje takšen ukrep. Glede na to, da bo ukrep zaživel le ob podpori vseh držav članic, je sprejetje tega zakona nujno, zato vlada predlaga obravnavo v DZ po nujnem postopku. Vlada hkrati predlaga DZ, da sprejme sklep, s katerim ugotovi, da referenduma za omenjeni zakon ni dopustno razpisati," je še sporočila vlada.

Za koliko posojil bi lahko Slovenija dobila iz instrumenta, vlada ne navaja. Finančni minister Andrej Šircelj je aprila po dogovoru o fiskalnem svežnju povedal, da naj bi Slovenija v okviru mehanizma Sure računala na okoli 900 milijonov evrov.

Slovenski minister za finance, Andrej Šircelj

Instrument so članice EU članice sicer uradno potrdile, delovati pa bo začel, ko bodo vse članice zagotovile svoja jamstva. Evropska komisija je članice pozvala, naj čim prej podpišejo sporazume o jamstvih. Države bodo zagotovile za skupno 25 milijard evrov jamstev, Evropska komisija bo denar v imenu EU pridobila na mednarodnih kapitalskih trgih.

Shema bo na voljo do 31. decembra 2022, jo bo pa v primeru vztrajanja kriznih razmer mogoče podaljšati.

Shema Sure je eden od treh stebrov aprilskega fiskalnega svežnja v vrednosti 540 milijard evrov v pomoč delavcem, podjetjem in državam. Druga dva sta panevropski jamstveni sklad Evropske investicijske banke (EIB), ki naj bi zagotovil 200 milijard evrov ugodnih posojil podjetjem, in posojila evropskega reševalnega sklada ESM, namenjena državam.