Glede na izobrazbo statistično ni značilnih razlik, so pa v nekoristnost iger na srečo najbolj prepričani starejši, takih je 53,2 odstotka. Prebivalci tudi menijo, da ima Slovenija v skupnem od legalnega igralništva več koristi (59,2 odstotka) kot pa škode (27,9 odstotka). Na vprašanje 10,8 odstotka prebivalcev ni znalo odgovoriti, 2,1 odstotka pa jih je izbralo odgovor "drugo".

Pri vprašanju, kakšna vrsta igralniške dejavnosti bi bila bolj primerna za Slovenijo, so anketiranci izbrali med dvema možnostma. Največ, 46,8 odstotka, jih meni, da bi bilo za Slovenijo najbolje, če bi imela veliko majhnih igralnic in igralnih salonov, ki bi bili dostopni po vsej državi. 35,4 odstotka vprašanih pa jih meni, da bi bil boljši velik turistično-igralniški center, ki bi bil edini v državi. Na vprašanje 17,8 odstotka prebivalcev ni znalo odgovoriti.

Prazniki večine ne ganejo

V anketi so spraševali tudi o prazničnem razpoloženju anketirancev. Več kot polovica prebivalcev (52,9 odstotka) se v času božično-novoletnih praznikov počuti enako kot običajno, tretjina (33,2 odstotka) se jih počuti bolje, 13,2 odstotka vprašanih pa slabše kot običajno. 0,7 odstotka jih na vprašanje ni znalo odgovoriti.

Raziskava Slovenski utrip kaže še, da je psihoterapevtsko pomoč že koristilo 19,4 odstotka prebivalcev. Glede na spol ni statistično značilnih razlik, so pa jo v največji meri koristili najmanj izobraženi (26,7 odstotka). Večini tistih, ki so psihoterapevtsko pomoč koristili, je bila ta v pomoč. 94,8 odstotka vprašanih prebivalcev, ki tovrstne pomoči še niso koristili, pa so o tem vsaj enkrat že razmišljali. Prebivalci so sicer mnenja, da ljudje v Sloveniji ne koristijo psihoterapevtske pomoči bolj pogosto zaradi strahu, kaj si bodo o njih mislili drugi (59,9 odstotka).

Stopnja korupcije relativno nizka

Na vprašanje, ali so bili anketiranci ali pa kdo, ki ga poznajo, v zadnjih petih letih kdaj v zdravstvu, šolstvu, sodstvu, državni, občinski upravi prisiljeni ponuditi pristojnemu posamezniku plačilo ali kakšno drugo uslugo, da bi se njihov primer hitreje ali ustrezneje reševal, je 11,4 odstotka vprašanih odgovorilo pritrdilno. Prisiljeni so bili podkupovati v zdravstvu (6,6 odstotka), občinski upravi (štiri odstotke), manj v sodstvu (1,3 odstotka). 86,8 odstotka prebivalcev s korupcijo medtem nima izkušenj, 1,9 odstotka anketirancev pa na vprašanje ni odgovorilo.

V raziskavi, ki jo je Fakulteta za uporabne družbene študije (Fudš) v Novi Gorici opravila med 15. in 17. decembrom, je sodelovalo 913 anketirancev.