Kot je pojasnila direktorica Norveškega inštituta za javno zdravje Camilla Stoltenberg, tovrstni odločitvi ni botrovalo dejstvo, da cepivo ne bi bilo učinkovito. Razlog je v zelo omejeni dokumentaciji za to starostno skupino. Na novinarski konferenci je Stoltenbergova po poročanju nemške tiskovne agencije dpa še dejala, da je pri kliničnih testiranjih cepiva AstraZenece sodelovalo malo sodelujočih, ki so bili starejši od 65 let.

Danske pristojne oblasti so danes prav tako izdale podobno ustrezno priporočilo glede cepljenja starejših z AstraZenecovim cepivom proti covidu-19. Podobno odločitev so doslej sprejele tudi že Švedska, Finska in Nemčija in pri tem navedle nezadostne podatke britansko-švedskega podjetja AstraZeneca glede učinkovitosti cepljenja za to starostno skupino.

Na Danskem in Norveškem cepijo tudi z ameriško-nemškim cepivom Pfizer/BioNTech in cepivom ameriškega podjetja Moderna. Ti dve cepivi uporabljajo tudi za starejše od 65 let z resnimi zdravstvenimi težavami, še navaja dpa. Evropska agencija za zdravila (EMA) je minuli teden odobrila AstraZenecovo cepivo za cepljenje proti covidu-19 v državah EU in pri tem navedla, da zagotavlja dober imunski odziv.

Švicarski regulator Swissmedic pa je v sredo sporočil, da podatki, ki jih je za odobritev cepiva proti covidu-19 v Švici predložilo britansko-švedsko podjetje AstraZeneca, ne zadoščajo za odobritev. Od podjetja je zahtevalo nove študije.

Za razliko od BioNTechovega in Pfizerjevega cepiva ter cepiva ameriške Moderne AstrtaZenecovo cepivo ni mRNA cepivo in ga je mogoče hraniti v običajnih hladilnikih do šest mesecev. Je bistveno cenejše, a ima manjšo učinkovitost od mRNA cepiv.

Aktivna sestavina AstraZenecovega cepiva je AZD1222 in temelji na oslabljeni različici prehladnega virusa šimpanzov. Vsebuje genski material iz površinske beljakovine, s katero se virus sars-cov-2 pritrdi na človeške celice.