Vlada namreč ugotavlja, da predlagana sprememba zakona o praznikih in dela prostih dnevih, ki so jo pripravili v koaliciji, ne povečuje števila prazničnih dela prostih dni, ampak predlaga le terminološko preimenovanje že obstoječega praznika, "kar bi sledilo tako tradiciji njegovega praznovanja kot tudi zgodovinskim obrazložitvam".

"Upoštevaje dejstvo, da mora ureditev praznikov ustrezati dejanskemu odnosu državljanov do določenih datumov, ki jim je treba dati posebno obeležje, vlada predlagano spremembo ureditve praznikov in dela prostih dni, podpira," je zapisano v sporočilu po dopisni seji vlade.

Poslanci koalicije so sicer omenjeni predlog v državni zbor vložili, ker ocenjujejo, da zdajšnje poimenovanje praznika ne ustreza zgodovinskim dejstvom.

Po navedbah predlagateljev Primorci že od nekdaj praznujejo praznik priključitve k matični domovini, in ne vrnitve, saj je takšno poimenovanje praznika del njihove tradicije in kolektivne identitete. Termin priključitev prav tako uporabljajo vsi, ki ob prazniku prirejajo spominske slovesnosti in praznovanja, med njimi tudi primorske občine, društva in združenja, so v skupnem sporočilu za javnost decembra lani zapisali v poslanskih skupinah SD, Svoboda in Levica.

Kot so poudarili, s predlogom zakonskih sprememb ne predlagajo novega praznika, temveč želijo obstoječi praznik, ki ga praznujemo 15. septembra, terminološko pravilno poimenovati.

Menite, da se je vlada prav odločila, ko je dala zeleno luč za terminološko preimenovanje praznika vrnitve Primorske k matični domovini? Odgovorite v spodnji anketi: