Po obtožnici naj bi generalni direktor Črnigoj in pomočnik direktorja za ekonomsko področje Alojz Bolčina leta 2006 zlorabila položaj ter s škodljivim nakupom podjetja v Bosni in Hercegovini oškodovala podjetje iz Ajdovščine za 1,4 milijona evrov ter omogočila za 1,1 milijona evrov protipravne premoženjske koristi hrvaški družbi MGT Kumrovec. Nekdanji lastnik in direktor tega podjetja Mario Gvozden naj bi jima pri kaznivem dejanju pomagal.

Specializirano tožilstvo je trdilo, da je bilo podjetje Miljkovići prezadolženo in ni imelo koncesije za izkoriščanje kamnoloma Mokri Do, zaradi česar je Primorje sploh kupilo to podjetje. Primorje je med letoma 2006 in 2009 poravnalo tudi za skoraj 300.000 evrov obveznosti in posojil družbe Miljkovići. Sporen naj bi bil tudi aneks, s katerim se je Primorje odpovedalo vračilu kupnine, če družba Miljkovići ne bi dobila koncesije za kamnolom.

Črnigoj in Bolčina sta ves čas trdila, da je šlo za strateško naložbo in da so v Primorju pričakovali, da bodo dobili koncesijo za kamnolom. Bolčina je poudaril, da je imel kamnolom vsa dovoljenja za obratovanje, preklicali so jih šele v letu 2014. Gvozden je trdil, da je obtožba rezultat pomanjkanja informacij in nepoznavanja prava v Bosni in Hercegovini.

Na sodišču so po poročanju časnika zaslišali številne priče, nazadnje tudi izvedenko za vrednotenje podjetij in strokovno pričo, s katero je tožilstvo poskušalo zasejati dvom v pravilnost ugotovitev izvedenke, ki ni potrdila teze tožilstva.

Pred dnevi so bile na vrsti zaključne besede. Tožilka je za Črnigoja predlagala dve leti zapora, za Bolčino in Gvozdena pa po leto in pol zapora. Primorje je od Črnigoja in Bolčine terjalo skoraj 1,4 milijona evrov, od Gvozdena pa 1,1 milijona evrov odškodnine.

Obramba je ocenila, da je dokazni postopek pokazal neutemeljenost očitkov. Črnigojev zagovornik je poudaril, da ni vsak gospodarski posel, ki se ne uresniči, kazniv. Po njegovih trditvah bi lahko stečajni upravitelj Primorja nadaljeval s postopkom in sklenil koncesijo.

Sodnica je vse tri obtožene oprostila očitkov, Primorje (v stečaju) pa je s premoženjsko pravnim zahtevkom napotila na pravdo. Dokazni postopek ni potrdil očitkov iz obtožnice, predvsem pa ni pokazal, da bi pri sklepanju posla ravnali neskrbno. Izvedenci so potrdili, da Primorje ni bilo oškodovano. Podrobno bo odločitev razložila v pisni sodbi. Državna tožilka je po razglasitvi napovedala pritožbo.

Dušan Črnigoj je sicer že odslužil 14 mesecev zaporne kazni po obsodbi v zadevi Čista lopata in 18 mesecev zaradi zlorabe pri pridobivanju državne pomoči Primorju. Na ljubljanskem sodišču je proti njemu še odprt postopek v zadevi šentviški predor.