Volivci so iskali voditelja in nekoga, ki bi lahko prinesel potrebne spremembe, za te spremembe pa so se ozrli na nekdanjega predsednika Donalda Trumpa, poroča ameriška televizija. Trumpa so izvolili volivci, ki so bili nezadovoljni s stanjem v državi, gospodarstvom, predvsem pa višanjem cen.

Demokratska kandidatka Kamala Harris se je nekoliko slabše odrezala pri ključnih delih demokratske koalicije kot Joe Biden leta 2020, medtem ko je Trump majhen, a zadosten del te koalicije pridobil na svojo stran, podporo svoje baze pa nekoliko povečal.

Sposobnost vodenja je na prvo mesto postavilo 30 odstotkov udeležencev vzporedne ankete CBS, zagotavljanje sprememb 27 odstotkov, dobro presojo 21 odstotkov in skrb za običajne ljudi 19 odstotkov.

Trump je osvojil 65 odstotkov glasov tistih, ki so iskali trdnega voditelja in 73 odstotkov tistih, ki so si želeli sprememb, kar pomeni, da Harris ni uspela prepričati volivcev, da predstavlja spremembo po štirih letih Bidnovega mandata.

Harris je osvojila 53 odstotkov glasov latinsko-ameriških volivcev, kar pa je opazen padec od leta 2020, ko jih je Biden osvojil 65 odstotkov. Podpora med mladimi ji je padla s 60 na 55 odstotkov, podpora med ženskami s 57 na 54 odstotkov - ne glede na njen spol in pomen pravice do splava.

Trump je po drugi strani, kljub številnim znanim republikancem, ki so podprli Harris, povečal podporo med konservativnimi volivci s 85 odstotkov leta 2020 na 89 odstotkov. Podporo med belimi krščanskimi volivci je povečal s 76 na 81 odstotkov, podpora med belimi volivci brez višje izobrazbe pa mu je nekoliko padla s 67 na 65 odstotkov.

Harris je dobila podporo 53 odstotkov volivcev latinsko-ameriškega izvora, Trump pa 45 odstotkov, vendar pa je republikanec v tej kategoriji osvojil 54 odstotkov moških, kaže vzporedna anketa CBS, podobni pa so tudi izidi anket drugih medijskih organizacij.

Znova se je tako kot leta 2016 potrdilo, da Trumpova ostra retorika glede nezakonitih priseljencev, od katerih velika večina prihaja iz držav Latinske Amerike, ameriških volivcev tega izvora ne odvrača.

Kljub izrazito drugačni politiki republikancev in demokratov glede sindikalnih pravic je Harris osvojila le 54 odstotkov glasov sindikalnih gospodinjstev, Trump pa 44, kaže vzporedna anketa Washington Posta.

Biden velja za enega najbolj prosindikalnih predsednikov v zgodovini ZDA, Trump pa sicer obljublja višje plače in delovna mesta, vendar je pred volitvami javno priznal, da je v svojih podjetjih raje zaposlil tiste, ki niso bili sindikalno organizirani.

Harris je osvojila 60 odstotkov glasov mestnega prebivalstva, Trump pa 63 odstotkov glasov podeželskega. Vmes so predmestja, ki so bila ključna za Bidnovo zmago leta 2020, in tam je Trump tokrat dobil 50 odstotkov glasov, Harris pa 48 odstotkov, ugotavlja Washington Post.

Trumpova vrnitev v Belo hišo bo ustavila kazenske postopke proti njemu