Ukrajinsko vojaško letalo naj bi strmoglavilo približno 20 kilometrov južno od Kijeva. Vzrok za nesrečo še ni znan, prav tako pa oblasti še vedno ugotavljajo, koliko ljudi je dejansko umrlo. Nesreča se je zgodila v času ruskega napada na letališče Hostomel ter domnevnih napadov na vladne objekte v ukrajinski prestolnici.

???? Launch by the Ukrainian side from MANPADS on helicopter aviation of the Russian Armed Forces heading to the Kiev region, heat traps were successfully fired#Ukraine #Russia #Kyiv pic.twitter.com/NSbI1AtevF

— Front News ENG (@FrontNewsENG) February 24, 2022

V napadu na letališče Hostomel so bili sestreljeni najmanj trije ruski helikopterji, je sporočilo ukrajinsko obrambno ministrstvo. Posnetke sestreljenih ruskih helikopterjev je na Facebooku delil svetovalec ukrajinskega notranjega ministra Antona Heraščenka, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Footage of the airport bombing in Ivano-Frankivsk. #Ukraine #Russia pic.twitter.com/MLVuNyPItI

— Ω (@W4RW4ATCHER) February 24, 2022

Letališče se nahaja približno 30 kilometrov severozahodno od središča ukrajinske prestolnice. Poročila, da so ruske enote prevzele nadzor nad letališčem, pa zaenkrat še niso potrjena.

Ukrajina je zaradi ruske invazije sicer zaprla svoj zračni prostor za civilna letala.

“ Russian ???????? Military Helicopters ???? Flying Towards Ukraine’s???????? Border „ #Russia #Pakistan #Ukraine #RussiaInvadesUkraine #UkraineRussiaConflict #Putin pic.twitter.com/ylh3U49doN

— ????????????????????????〽️ ????????〽️???????????? ???? (@Ahtsham_Tweets) February 24, 2022

Blizu meje z Ukrajino strmoglavilo rusko vojaško transportno letalo

Na zahodu Rusije blizu meje z Ukrajino je danes strmoglavilo rusko vojaško transportno letalo, je sporočilo rusko obrambno ministrstvo. Potrdili so, da je posadka umrla, niso pa povedali, koliko članov posadke je bilo na letalu vrste Antonov An-26. Običajno jih je na takem tipu letala pet. Nesreča se je zgodila v bližini mesta Voronež, vzrok naj bi bila tehnična težava, na tleh pa naj ne bi bilo škode, poročajo tuje tiskovne agencije.

Kijev: Ruska vojska izvaja intenzivne napade na vzhodu Ukrajine

Ruska vojska na vzhodu Ukrajine izvaja intenzivne napade na tamkajšnje kraje in letalska oporišča, je sporočil generalštab ukrajinske vojske. Iz Kijeva so sporočili, da so sestrelili pet ruskih letal in en helikopter. Zelenski se je v pogovorih s svetovnimi voditelji zavzel za "koalicijo proti Putinu".

Russian forces are already reportedly near Ukraine’s Kharkiv, one of the most important cities pic.twitter.com/d9QmYwhw0p

— Ragıp Soylu (@ragipsoylu) February 24, 2022

Ukrajinska obmejna straža je sporočila, da rusko topništvo in kopenske sile izvajajo invazijo na severnih in južnih mejah. Zapisali so, da beloruske sile podpirajo rusko vojsko. "Napadi na mejne enote in nadzorne točke izvajajo s topništvom, težko opremo in lahkim orožjem. Zaznati je tudi delo sovražnikovih sabotažnih in izvidniških skupin," so pojasnili.

Iz več ukrajinskih mest poročajo o eksplozijah. Med drugim iz prestolnice Kijev, kjer so se oglasile opozorilne sirene, iz pristaniškega mesta Mariupol in Kramatorsk v bližini frontne črte na vzhodu države, pa tudi iz Odese na jugu in Harkova. Opozorilne sirene so se sprožile tudi v Lvovu na zahodu Ukrajine. Prebivalci so prejeli obvestilo oblasti, naj ostanejo mirni. K temu jih je pozval Zelenski, ki je razglasil vojno stanje po vsej Ukrajini.

Zelenski je že govoril z voditelji ZDA, Evropske unije, Velike Britanije, Nemčije in Poljske. "Gradimo koalicijo proti Putinu," je zapisal na Twitterju in dodal: "Takojšnje sankcije, obrambna in finančna podpora Ukrajini! Treba je zapreti zračni prostor! Svet mora Rusijo prisiliti v mir."

Proruske sile ob podpori ruske vojske krenile v protiofenzivo

Oborožene sile proruskih separatističnih republik Doneck in Lugansk na vzhodu Ukrajine so ob pomoči ruske vojske prešle v protiofenzivo in pridobivajo ozemlje v spopadu z ukrajinskimi silami, poročajo tuje tiskovne agencije. Predstavniki proruskih in ruskih oblasti sicer ob tem zatjujejo, da se "civilistom ni treba ničesar bati".

Vodja proruske republike Doneck (DPR) na vzhodu Ukrajine Denis Pušilin je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa dejal, da je vojaško posredovanje v polnem teku, in da naj bi bila kmalu osvobojena vsa mesta in vasi v republiki Doneck.

#Ukraine breaks off diplomatic relations with #Russia because…. THIS….. pic.twitter.com/ndKUYCelVF

— Michael (@MykhailoXPIH) February 24, 2022

Pušilin je za rusko televizijo Rossija-24 dejal tudi, da je "poveljniški center operacij ukrajinske vojske v Donbasu praktično uničen". Poudaril je še, da se "prebivalci republike Doneck nimajo česa bati" in da bo njihova vojska "storila vse, da bo zagotovila varnost".

Vodja proruske ljudske republike Lugansk (LPR) Leonid Pasečnik je ob tem danes izrazil pripravljenost zagotoviti pomoč prebivalcem ukrajinskih mest, če bi ti za to zaprosili, navaja ruska tiskovna agencija Tass. Omenil je predvsem mesti Harkov in Odesa. Pasečnik je že pred tem izjavil, da je trenutni cilj republike LPR "osvoboditev celotnega ozemlja znotraj meja nekdanje regije Lugansk, ki je trenutno pod nadzorom Kijeva," še poroča Tass. "Moja naloga v vlogi vodje republike Lugansk je oskrbeti naše sile in doseči meje naše republike. Kaj se bo zgodilo potem, je v rokah Ukrajine", je dejal na današnji novinarski konferenci.

Medtem se je oglasil tudi tiskovni predstavnik ruskega obrambnega ministrstva, generalmajor Igor Konašenkov, ki je dejal, da "enote ukrajinskih oboroženih sil še naprej obstreljujejo mesta v regiji Donbas, pri čemer je prišlo do žrtev med civilnim prebivalstvom". Pušilin je ob tem opozoril, da opažajo, da je "obstreljevanje na nekaterih območjih usmerjeno tudi v stanovanjske bloke in soseske." Dodal je, da sprejemajo "vse možne ukrepe, da bi zmanjšali možnost morebitnih napadov na civilno prebivalstvo".

Ruski napadi se nadaljujejo 

Ruska vojska je sporočila, da je bilo med današnjo obsežno vojaško operacijo v Ukrajini uničenih 74 vojaških objektov ukrajinske vojske, vključno z 11 letališči, poročajo tuje tiskovne agencije. Po besedah generalmajorja Igorja Konašenkovega in navedbah ruske tiskovne agencije Tass so sestrelili tudi vsaj en ukrajinski vojaški helikopter in štiri brezpilotna letala, ob tem pa uničili še tri poveljniške točke, bazo ukrajinske mornarice in 18 radarskih postaj za raketne sisteme S-300 in Buk-M1.

#Russia ????????Ka-52 Hokum B attack helicopter in apparent forced landing after suffering damage, reportedly North West of Kiev #Ukraine ???????? pic.twitter.com/e4rJQjaaCu

— Joseph Dempsey (@JosephHDempsey) February 24, 2022

Separatistične sile na vzhodu Ukrajine so ob podpori ruskih oboroženih sil napredujejo in so pridobile kar nekaj ozemlja, poroča francoska tiskovna agencija AFP. "Ruske enote zagotavljajo podporo oboroženim silam ljudskih republik Doneck in Lugansk, ki so zdaj prešle v protiofenzivo," je po navedbah ruske agencije Tass dejal Konašenkov.

this shit is real, they are attacking the civilian population.
#kiev #Ukraine #UkraineRussiaCrisis #russia #TerceraGuerraMundial #rusia #ucrania #UkraineRussie pic.twitter.com/rb53SdHep3

— محب الأمطار (@0AfLcgZf7N6BrQj) February 24, 2022

Konašenkov je za državno televizijo povedal še, da so sile ljudske republike Doneck pridobile "do tri kilometre ozemlja", sile "ljudske republike Lugansk pa so napredovale za kilometer in pol". Dodal je, da ima Rusija "zelo natančno orožje" in da se ukrajinskim civilistom "ni treba bati".

this is happening!! Which is very scary. #Ukraine #Ukrainian #UkraineRussie #Russia #RussiaUkraine pic.twitter.com/oODR047mkP

— Rubeena Afaquee (@RA_Hindustan) February 24, 2022

Moskva zavrača, da namerava zasesti Ukrajino

Po napadu na Ukrajino so danes v Kremlju zanikali, da nameravajo zasesti sosednjo državo. "Nihče ne govori o zasedbi. V tem primeru tukaj ne uporabljamo te besede," je za rusko tiskovno agencijo Interfax dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov. Ob tem je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa dodal, da bo o tem, kako dolgo bodo ruski vojaki ostali na območju Donbasa na vzhodu Ukrajine, odločil Putin.

Na vprašanje, kako daleč v Ukrajino nameravajo prodreti ruske vojaške enote, je odgovoril, da ne more posredovati nobenih "vojaških, tehničnih ali drugih podatkov o tej operaciji". Cilj je sicer po Peskovih besedah "demilitarizacija in denacifikacija Ukrajine". Dodal je, da to pomeni "nevtralizacijo vojaškega potenciala, ki se je v zadnjem času zahvaljujoč odločnim dejavnostim iz tujine bistveno okrepil", poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Moskva trdi, da želi z vojaškim posredovanjem le oslabiti ukrajinsko vojsko in da ni ciljala na mesta ali civiliste. 

V Kremlju tudi menijo, da bodo državljani Rusije podprli vojaško operacijo v Ukrajini. Po besedah Peskova "velika večina" Rusov podpira priznanje neodvisnosti proruskih republik Lugansk in Doneck na vzhodu Ukrajine. "Zaradi tega pričakujemo, da bodo podprli tudi to," je še dejal tiskovni predstavnik Kremlja.

Rusija zavzela letališče v bližini Kijeva in območje Černobila

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je danes priznal, da so ruske sile zavzele letališče Hostomel, ki se nahaja približno 40 kilometrov od središča ukrajinske prestolnice Kijev. Obljubil je, da bodo ukrajinske sile letališče znova zavzele. "Sovražne sile so bile blokirane, naši vojaki pa so že prejeli ukaz, naj jih uničijo," je Zelenski dejal v video nagovoru, poroča AFP.

Ukrajinska mejna straža je sicer že pred spopadi na območju letališča Hostomel potrdila, da so ruske kopenske sile s tanki prečkale belorusko-ukrajinsko mejo in se usmerile proti jugu, proti ukrajinski prestolnici Kijev.

BREAKING: Russian troops captured the Chernobyl nuclear power plant. Station personnel has been reportedly taken hostage.#Russia #Ukraine #Chernobyl #NuclearPlant #PowerPlant #RussianTroops pic.twitter.com/ShgycleTkA

— WORLD WAR 3 - RUSSIA vs Ukraine #2022 (@WW32022) February 24, 2022

Ruske sile so zvečer prevzele še nadzor tudi nad območjem jedrske elektrarne Černobil. Kot je sporočila Ukrajina, je do zavzetja Černobila prišlo po "ostrem" boju. 

"Po popolnoma nesmiselnem napadu Rusov v tej smeri je nemogoče reči, da je jedrska elektrarna v Černobilu varna. To je danes ena najresnejših groženj Evropi," je dejal predstavnik ukrajinske predsedniške administracije Mihailo Podoljak.
 

The streets in Ukraine today, it must be so scary for the people ???? #RussiaUkraineConflict #NATO #Kharkiv #Kyiv #StopWar #worldwar3 #BREAKING #RussiaUkraine #Russia #Ukraine pic.twitter.com/ixTuhmubBg

— RussiaUkraineConflict update (@Russia_Ukrain01) February 24, 2022

Ubitih 13 civilistov

Doslej naj bi bilo v spopadih ubitih 13 civilistov, med njimi dva otroka, umrlo pa je tudi devet ukrajinskih vojakov, približno 15 naj bi jih bilo ranjenih. Poleg tega 19 vojakov pogrešajo, so navedle ukrajinske oblasti po poročanju nemške tiskovne agencije dpa.

"Ukrajincem moramo ob teh grozovitih časih stati ob strani. Nato bo storil vse, kar je treba, da zaščiti in brani vse svoje zaveznike," je še dejal in poudaril, da gre za pomembno kršitev mednarodnega prava in resno grožnjo evroatlantski varnosti. S Stoltenbergom se je po telefonu danes pogovarjal ameriški državni sekretar Antony Blinken. Kot je tvitil Blinken, sta obsodila ruski napad na Ukrajino in govorila o usklajenem odgovoru zveze Nato. "Enotni smo smo pri odgovoru Rusiji in krepitvi Nata na vzhodu," je dodal.

"Ostro obsojamo ruski neupravičen napad na Ukrajino," sta na Twitterju zapisala von der Leynova in Michel. Dodala sta, da so "naše misli" z Ukrajino in nedolžnimi ženskami, moškimi in otroki, ki se bojijo za svoje življenje. "Kremelj bo odgovarjal," sta še poudarila. Enak zapis je objavil tudi visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell.

We strongly condemn Russia´s unjustified attack on Ukraine.

In these dark hours, our thoughts are with Ukraine and the innocent women, men and children as they face this unprovoked attack and fear for their lives.

We will hold the Kremlin accountable.

— Ursula von der Leyen (@vonderleyen) February 24, 2022

Michel je dodal, da je že govoril z Zelenskim. V pogovoru je obsodil invazijo in izrazil solidarnost z Ukrajino. Napovedal je srečanji Evropskega sveta in voditeljev skupine G7. Govorili bodo o nadaljnjih korakih proti ruskim nezakonitim dejanjem in v podporo Ukrajine.

Obetajo se nove sankcije proti Rusiji

Leyenova in Michel sta danes napovedala nove sankcije EU proti Rusiji. Prvi sveženj ukrepov je EU sprejela v sredo. Nov sveženj naj bi med drugim vključeval prepoved dostopa ruskih bank do evropskih finančnih trgov.

Ursula von der Leyen in Charles Michel

Prvi sveženj sankcij proti Rusiji vključuje sankcije proti osebam ter podjetjem in bankam ter omejitev trgovine z omenjenima območjema in dostopa ruskih oblasti do evropskih finančnih trgov.

V novem svežnju naj bi torej dostop do evropskih finančnih trgov omejili še drugim ruskim bankam. Borrell je ob obsodbi nesprejemljivega ravnanja Rusije danes opozoril, da ta s svojimi potezami tvega "osamitev brez primere" in da bo novi sveženj sankcij ostrejši od katerih koli sankcij doslej.

Voditelji članic EU bodo drevi na kriznem zasedanju v Bruslju politično potrdili drugi sveženj sankcij proti Rusiji, obenem pa naj bi pozvali tudi k hitri pripravi nadaljnjih sankcij, torej tretjega svežnja, ki bo vključeval tudi Belorusijo, kaže osnutek sklepov vrha.

Putin: Rusija želi ostati del svetovnega gospodarstva

Ruski predsednik Vladimir Putin je danes ruskim poslovnežem dejal, da Rusija ni imela druge izbire, kot da napade Ukrajino in si tako zagotovi varnost. "Ustvarjena varnostna tveganja so bila takšna, da se ni bilo mogoče drugače odzvati," je dejal in okrivil nepopustljivost Kijeva in Zahoda do ruskih varnostnih zahtev.

Zagotovil je še, da želi Rusija ostati del svetovnega gospodarskega sistema in da mu ne namerava škoditi ter ga spodkopati. "Rusija ostaja del svetovnega gospodarstva" in mu ne bo škodila, saj je njegov del, je dejal ter izrazil željo, da Rusija ne bi bila izključena iz mednarodne gospodarske skupnosti.

Zatrdil je, da je Rusija pripravljena na nove sankcije proti svojemu gospodarstvu, poslovneže pa pozval k solidarnosti z rusko vlado.

Rusija bo na sankcije odgovorila "ostro"

Rusija je danes obljubila "oster" odgovor na evropske sankcije. "V skladu z načelom vzajemnosti, ki je temelj mednarodnega prava, bomo v primeru uvedbe sankcij proti Rusiji s strani EU sprejeli stroge povračilne ukrepe," je v izjavi sporočilo rusko zunanje ministrstvo.

Dodali so, da sovražni ukrepi EU proti Rusiji ne morejo preprečiti progresivnega razvoja povezav med Moskvo in proruskimi separatisti v Ukrajini, ki jim bo Moskva še naprej zagotavljala pomoč, še poroča AFP.

This is video of a Russian missile attack on Ivano-Frankivsk, which is in Western Ukraine, far away from the regions Putin claimed he was liberating: pic.twitter.com/Y8wgctjz2R

— Ari Ingel (@OGAride) February 24, 2022

Tudi Macron obljublja oster odziv

Francoski predsednik Emmanuel Macron je v današnjem nagovoru zagrozil Rusiji z brezkompromisnim odzivom na njen napad na Ukrajino, ki ga je označil za prelomnico v evropski zgodovini, poroča francoska tiskovna agencija AFP. "Na vojno dejanje Rusije se bomo odzvali brez šibkosti, mirno, odločno in enotno," je dejal Macron v svojem nagovoru narodu. 

Francoski predsednik meni, da je obsežen ruski napad na Ukrajino v nasprotju z vsemi zavezami, ki so jih doslej sprejele ruske oblasti. "Predsednik Vladimir Putin se ni odločil le za napad na Ukrajino, ampak je s tem, ko se je odpovedal diplomaciji, okrnil celotno suverenost Ukrajine. Odločil se je, da bo povzročil največjo škodo miru in stabilnosti v Evropi v zadnjih desetletjih," je dejal.

Johnson Rusiji napoveduje sankcije brez primere

Britanski premier Boris Johnson je danes napovedal nov paket gospodarskih sankcij proti Rusiji. Velika Britanija bo tako vsem večjim ruskim bankam zamrznila premoženje in jih izključila iz državnega finančnega sistema. To vključuje popolno in takojšnjo zamrznitev ene izmed največjih ruskih bank VTB, poroča BBC.

Rusiji bosta onemogočena dostop do plačil in pridobivanja finančnih sredstev ali izposoje denarja na britanskih trgih. Prav tako bo z zakonodajo omejena količina denarja, ki ga imajo lahko Rusi na bančnih računih v Veliki Britaniji, čeprav zgornja zaenkrat meja še ni določena.

Vlada bo pospešila pripravo zakona o gospodarskem kriminalu, s katerim naj bi ugotovila dejansko lastništvo ruskega premoženja, saj jo že dolgo obtožujejo, da si zatiska oči pred denarjem, ki ga Kremelj pretaka po Londonu.

Britanske oblasti bodo v naslednjih dneh ustavile izvoz visokotehnoloških izdelkov, opreme za rafiniranje nafte in opreme z dvojno rabo, ki se lahko uporablja v vojaške namene.

Poleg prepovedi pristajanja letal letalske družbe Aeroflot pa je Velika Britanija na svoj seznam sankcij dodala še pet Rusov. To so Kirill Šamalov, najmlajši ruski milijarder, ki je bil prej poročen s Putinovo hčerko, Pjotr Fradkov, Denis Bortnikov, Jurij Sljusar in Elena Georgieva.

Biden uvedel nove sankcije, v "rokavu" jih ima še več

Ameriški predsednik Joe Biden je danes zaradi ruskega napada na Ukrajino uvedel nove sankcije proti ruskim bankam in pripadnikom ruske elite ter prepoved izvoza visoke tehnologije v Rusijo. Napovedal je, da imajo skupaj z zavezniki in partnerji v pripravi še več sankcij.

Zagotovil je, da bodo že te sankcije, ki so jih uvedli doslej, bolj boleče kot izključitev iz sistema SWIFT. Oblikovane so tako, da povzročijo maksimalni učinek Rusiji in minimalnega ZDA ter zaveznikom, je dejal.

Biden je že zjutraj, neposredno po tistem, ko je ruski predsednik Vladimir Putin sporočil, da se je odločil za vojaško operacijo v Ukrajini, odgovoril, da ga čaka enoten in odločen odziv ZDA ter zaveznikov in partnerjev. "Ves svet moli za Ukrajince, ki trpijo neizzvan in neupravičen napad ruskih vojaških sil. Predsednik Putin se je odločil za vojno, ki bo privedla do katastrofalne izgube življenj in človeškega trpljenja. Samo Rusija je odgovorna za smrt in uničenje, ki bo sledilo temu napadu in ZDA ter zavezniki in partnerji bomo odločno odgovorili. Rusija bo odgovarjala pred svetom," je sporočil Biden.

Janša ostro obsodil rusko vojaško agresijo proti Ukrajini

Skupaj s svojimi zaveznicami v zvezi Nato in Evropski uniji ostro obsojamo rusko vojaško agresijo proti Ukrajini brez primere, je danes tvitnil premier Janez Janša. "Rusija mora takoj umakniti svojo vojsko in v celoti spoštovati ozemeljsko celovitost Ukrajine," kjer pa je treba vzpostaviti območje prepovedi preletov, je zapisal v angleščini. "Vzpostavite prepoved preletov nad Ukrajino. Spoštujte zaveze iz memoranduma iz Budimpešte iz leta 1994," je zapisal v drugem tvitu s ključnikom StandWithUkraine. Gre za diplomatski dokument, s katerim se je Ukrajina po razpadu nekdanje Sovjetske zveze prostovoljno odrekla jedrskim raketam, od ZDA, Velike Britanije in Rusije pa je v zameno dobila zagotovila o spoštovanju njene varnosti in ozemeljske celovitosti.

V še enem tvitu je premier Janša ocenil, da je ruski napad izdaja, ki bo imela ogromne geopolitične posledice. "Mnoge države bodo sedaj skušale razviti svoj jedrski arzenal," saj proti tem ni več realističnih argumentov. Svet je vstopil v vročo hibridno vojno s posledicami brez primere, je tvitnil.

There are Russian tanks on the roundabout..
And ours are shooting at them..
They are shooting people as well..
They are not letting anybody out or through…#Ukraine #Russia #Warzoneclips pic.twitter.com/0m2K7hXO94

— Front News ENG (@FrontNewsENG) February 24, 2022

Slovenija je odločno nasprotovanje ruskim potezam izrazila že v minulih dneh, potem ko je Moskva v ponedeljek priznala neodvisnost samooklicanih separatističnih ukrajinskih pokrajin Doneck in Lugansk. V sredo je zunanje ministrstvo na pogovor poklicalo ruskega veleposlanika v Ljubljani Timurja Ejvazova. Izrazili so mu odločno nasprotovanje Slovenije ruskim potezam ob ukrajinski meji, še posebej enostranskemu ruskemu priznanju Donecka in Luganska. Gre za hudo kršitev mednarodnega prava in obveznosti, ki jih je Rusija prevzela z vrsto sporazumov, vključno s sporazumom iz Minska, so poudarili na MZZ.

Ovse rusko invazijo označil za zločin proti človečnosti