Reka Rižana, edini vodni vir v slovenski Istri, počasi umira in se duši v prahu, fekalijah, gnojnici. Prav tako se nemoteno nadaljuje njeno onesnaževanje iz kamnolomov in gradbišč drugega tira. Miha Bertok, vodja komisije za naravovarstvo Ribiške družine Koper, opozarja na posledice poslabševanja stanja reke, v kateri je vse manj življenja. A kljub temu pristojni zatrjujejo, da je Rižana v dobrem ekološkem stanju. "To lahko reče samo nekdo, ki ni nikoli videl reke Rižane in ki verjetno sploh ne ve, kje je reka Rižana," je kritičen do takih ocen Bertok.
RIŽANA POČASI UMIRA: Kamnolomi in gradbišče drugega tira nemoteno ogrožajo življenje v reki (FOTO)
Koper
V zadnjih letih se je stanje reke Rižane občutno poslabšalo; kamnolomi in gradnja drugega tira so povzročili številna onesnaženja, ki imajo katastrofalne posledice za vodni ekosistem. Miha Bertok, vodja komisije za naravovarstvo Ribiške družine Koper, podrobno opisuje problematiko. Po njegovih besedah se kljub številnim obljubam o sanaciji onesnaževanje iz kamnoloma Griža redno nadaljuje zlasti po potoku Žanestra, ki je vidno onesnažen z materialom, ki se ob močnejšem deževju izpira iz območja kamnoloma. Ob izpiranju finega materiala iz kamnoloma se vpliv teh delcev zaznava dolvodno po toku reke Rižane skoraj do Bertokov.
"Zadeva z vdori finih prašnih delcev in ostalega materiala, ki ga izpira iz kamnoloma Griža, se vleče še iz časa, ko je s kamnolomom upravljalo propadlo podjetje Primorje d.d. Z novim prevzemnikom kamnoloma VOC Ekologija d.o.o. se ni nič izboljšalo in še naprej prihaja do izpiranja finih prašnih delcev in ostalega materiala preko potoka Žanestra, ki se izliva v reko Rižano. Narava si je opomogla med prenehanjem delovanja kamnoloma zaradi propada Primorja. Sedaj je stanje spet isto, kot je bilo. Fini delci zadušijo rečno dno in hrano za ribe, ribam mašijo škrge in te počasi poginejo," opozarja Bartok.
Kot opažajo ribiči, se ribe na ožjem območju onesnaženja ne zadržujejo ali pa so zelo redke, saj se iz območij, kjer ni možno preživeti, umaknejo, ker tam ni hrane in ostalih ustreznih pogojev za življenje, kolikor pa se ne uspejo dovolj hitro umakniti, poginejo. Prav tako ostale vodne živali. Življenja v reki je vse manj.
Prekomerno obremenjevanje s sedimenti škoduje naravi, kar se tudi pozna na samem delu reke Rižane, kjer je vpliv tega onesnaženja največji. "Kdo je za kaj pristojen in kdo bi moral ukrepati v smeri, da do tega ne prihaja, verjetno še država ne ve. Več kot očitno je, da reka Rižana počasi umira in se duši v prahu, fekalijah, gnojnici in drugih rečeh, ki tečejo v reko. Moralno gledano bi pa lahko že sam lastnik kamnoloma poskrbel, da do tega ne prihaja že s primerno ureditvijo odvodnjavanja in primerno velikimi vsedalniki," je prepričan Bertok.
Prav tako prihaja še vedno tudi iz gradbišč drugega tira do izpiranja materiala iz površin gradbišč, ki konča v okoliških vodotokih, kjer večinoma že od prvih onesnaženj ni več življenja. Eno takšnih onesnaženj je bilo v začetku oktobra.
"Od pričetka gradnje drugega tira je kar nekaj vodotokov v slovenski Istri popolnoma mrtvih. Ni več opaziti rib in rakov. Potočki in kanali pod gradbiščem tunela pri Dekanih, Osapska reka in pritoki, Glinščica in ostali manjši potočki na območjih gradnje. Na onesnaženje Osapske reke so opozarjali tudi Italijani. In tako ravnanje se dovoli na območju, kjer vode primanjkuje. Sramota za državo in MOK," je ogorčen Bertok.
Bertok je kritičen tudi do Agencije RS za okolje, ki ocenjuje, da je reka Rižana v "dobrem ekološkem stanju". "Ocene ARSA lahko komentiram samo tako, da je že v veliko primerih bilo ugotovljeno, koliko so njihova mnenja in ocene verodostojne. Nekdo, ki je določil ekološko sprejemljivi pretok reke Rižane na 110 litrov na sekundo in pravi, da je ta reka v dobrem ekološkem stanju, verjetno ni bil nikoli na reki Rižani."
Iz pisarne je vse videti lepo in prav. "Kako lahko nekdo pravi, da je reka v dobrem ekološkem stanju, če v njo iz okoliških vasi tečejo fekalne vode, ki niso videle niti najbolj preproste greznice? Ta se verjetno nikoli poleti ni zapeljal po stari cesti od vasi Rižana proti Cepkom z odprtim oknom. Vonj pove veliko več kot besede. Kako lahko nekdo pravi, da je reka Rižana v dobrem ekološkem stanju, če je na samem izviru ena od večjih ribogojnic v Sloveniji, ki poleti ne zagotavlja niti malenkost tistega, kar naj bi bil ekološko sprejemljivi pretok? Kako lahko nekdo reče, da je reka Rižana v dobrem ekološkem stanju, ko gnojnica pod vasjo Žgani, ki se izpira v reko ob vsakem nalivu z ogromnega kupa gnoja, ki ga je tam 'neznanec deponiral'. Kako lahko nekdo reče, da je reka Rižana v dobrem ekološkem stanju, če so jo leta 2022 skoraj presušili in je zdesetkalo populacijo postrvi v reki?" se sprašuje Bertok, ki meni, da "to lahko reče samo nekdo, ki ni nikoli videl reke Rižane in ki verjetno sploh ne ve, kje je reka Rižana".