Za čisto mleto goveje meso po njihovih navedbah velja, da razmerje med vezivnim tkivom oziroma kolagenom in mesnimi beljakovinami ne sme preseči 15 odstotkov. "Kako kakovostno bo mleto meso, je odvisno od uporabljenih kosov mesa. Bolj kakovostni imajo manj vezivnega tkiva oziroma kolagena, ki daje mletemu mesu bolj grobo in slabše žvečljivo teksturo," je dejala Nika Kremić iz ZPS.

Vsebnost maščobe po njenih besedah ne sme predstavljati več kot 20 odstotkov izdelka, glede na rezultate pa so temu merilu zadostili vsi vzorci na testu. "Čeprav je vsebnost maščob v govejem mletem mesu zakonsko določena, je z zdravstvenega vidika pomembna predvsem vsebnost nasičenih maščob, ki jih želimo v prehrani omejevati. V nasprotju z nasičenimi maščobami je prisotnost nenasičenih maščob v izdelku več kot dobrodošla. Največji delež večkrat nenasičenih maščob smo izmerili v maščobah obeh ekoloških izdelkih," je dodala.

Kot so ugotovili z analizo, so se štirje izdelki (dva običajna in dva ekološka) odrezali dobro. Štirje so prejeli oceno povprečno, dva pa sta predvsem zaradi slabega razmerja med kolagenom in mesnimi beljakovinami prejela oceno nezadovoljivo.

Nekateri proizvajalci za mletje ne uporabljajo vedno najbolj kakovostnih kosov mesa, nekateri drugi pa se soočajo z izzivi vzdrževanja higienskih mikrobioloških parametrov, so ugotovili. "Z izbiro ekološkega ne morete zgrešiti. Delež večkrat nenasičenih maščobnih kislin v maščobah ekoloških izdelkov je namreč v povprečju za tretjino večji kot pri izdelkih mletega mesa konvencionalne reje," so zapisali.

Na primerjalnih potrošniških testih se po njihovih navedbah pogosto izkaže, da cena ne odraža kakovosti, pri mletem mesu pa ni nujno tako. Za kilogram govejega mletega mesa so na testu odšteli od devet do 22 evrov. V primerjavi z izdelki iz običajne reje (od devet do 14,55 evra za kilogram) sta izdelka iz ekološke reje malenkost dražja.