Oktobra lani je bil sicer izvoljen za nov, že četrti predsedniški mandat, a zaradi zdravljenja na Kubi ni opravil zaprisege. Venezuelo zdaj čakajo nove predsedniške volitve. Preden pa je Chavez odšel na zadnjo pot na Kubo, je v čustvenem televizijskem nagovoru še predlagal državljanom, da za njegovega naslednika izvolijo sedanjega podpredsednika in zunanjega ministra Nicolasa Madura.

Po vrnitvi s Kube so Chaveza odpeljali v vojaško bolnišnico v Caracasu, kjer je nadaljeval z zdravljenjem, a neuspešno, saj so kmalu sledile "nove in resne okužbe", zaradi česa se je tudi poslabšala njegova okužba dihal.

Chavez je bil na čelu Venezuele kar 14 let, v tem času je preživel tudi poskus državnega udara. Bil je eden glavnih latinskoameriških revolucionarjev, ki se je navduševal nad Fidelom Castrom in usmerjal Venezuelo v bolivarsko republiko.

Znan je bil tudi po svoji protiameriški retoriki, s čimer je na mednarodnem prizorišču vzbujal mešane občutke in si zaveznike nabiral predvsem med nasprotniki ZDA in Izraela, medtem ko ga je ostali svet sprejemal dokaj hladno in zadržano.

Glavna ost spora z ZDA je bila predvsem venezuelska nafta; Venezuela ima namreč največje naftne zaloge na zahodni polobli. Chavez je ZDA vseskozi očital, da si želijo venezuelsko nafto tako ali drugače prisvojiti.

In kljub temu, da so ZDA eden najpomembnejših kupcev venezuelske nafte, se je Chavez zadnja leta rad družil z iranskim predsednikom Mahmudom Ahmadinedžadom, pokojnim libijskim voditeljem Moamerjem Gadafijem in sirskim predsednikom Bašarjem al Asadom.

Mnogim se je vtisnil v spomin, ko je nekdanjega ameriškega predsednika Georgea Busha označil za hudiča. Baracku Obami je bil sprva naklonjen, a se je kmalu vrnil k stari govorici o ZDA kot "zli imperialistični sili".

Kljub kontroverznemu ugledu v svetu je bil doma prava zvezda, predvsem med dolgo zapostavljenimi revnimi Venezuelci. Ti so ga močno podpirali zaradi zdravstvenih in izobraževalnih programov, ki jih je lahko financiral z naftnimi dolarji.

Kritiki so mu po drugi strani očitali, da je odgovoren za povečanje stopnje kriminala, korupcije in inflacije v državi. In dejansko mu ni uspelo bistveno zmanjšati prepada med bogatimi in revnimi, čeprav je večji del prihodkov od nafte porabil za socialne programe.

Chavez se je rodil leta 1954 staršema učiteljema v zvezni državi Barinas. Študiral je na vojaški akademiji v Caracasu. Čeprav je predan katolik, se je dvakrat ločil. Ima štiri otroke.

Kot podpolkovnik je leta 1992 vodil spodletel poskus vojaškega udara proti Carlosu Andrezu Perezu, ki je svojega nasprotnika za dve leti spravil za zapahe - in v zaporu se je vojak prelevil v junaka. Šest let kasneje je Chavez zmagal na predsedniških volitvah s 56 odstotki podpore.

Chavez je bil leta 2002 tudi sam tarča poskusa državnega udara, ki pa se je po 47 urah končal. Leta 2003 je preživel dvomesečno stavko delavcev v naftni industriji, ki jo je organizirala opozicija, in referendum o odpoklicu.

Chavez je bil znan po dolgih govorih, ki so bili polni levičarske retorike in mesijanskih sporočil. V njih je pogosto omenjal baseball, ki je bil njegov najljubši šport, začinil pa jih je tudi s šalami. Veliko se je pojavljal na državnem radiu in televiziji, kjer je imel tudi svojo tedensko oddajo "Alo presidente", med katero je sprejemal klice gledalcev in poslušalcev. Chavez je bil tudi aktiven uporabnik spletnega družbenega omrežja Twitter, kjer ima 4,1 milijona sledilcev.

Na zadnjih volitvah je dejal, da potrebuje še en mandat, da bo njegov socialistični program postal "nepovraten". Venezuelci so leta 2009 na referendumu celo podprli spremembe ustave, ko so mu omogočile neomejeno število predsedniških mandatov. Zdaj ga je pred uresničitvijo sanj ustavila bolezen.

Sorodne vsebine:

Umrl kritik globalizacije Hessel

Umrl je pesnik, slikar in dramatik Matjaž Kocbek

Umrl Toni Biloslav