Na uradne izide referenduma bo treba še počakati, a državni sekretar in vodja projekta Jure Leben je v nedeljo zvečer dejal, da se bodo že danes spet ukvarjali z vsebino projekta. Kot je dodal, bo v kratkem sledilo odpiranje ponudb za pripravljalna dela, načrtujejo pa, da bodo novembra začeli z deli na trasi. Obenem je napovedal, da bo vlada že ta teden sprejela tudi sklep o dodatnih devetih članih projektno-finančnega sveta za izvedbo investicije, ki bodo prišli iz vrst civilne družbe. Sledila naj bi objava javnega poziva za dodatne člane.

Tako minister za infrastrukturo Peter Gašperšič kot svetovalec projektnega podjetja 2TDK Metod Dragonja sta v nedeljo med prvimi nalogami izpostavila pridobitev načrtovanih evropskih sredstev. Slovenija se je na razpis prijavila julija in Gašperšič je glede uspeha optimističen. "Želimo preseči 200 milijonov evrov, cilj je 250 milijonov evrov," pa je dejal Dragonja.

Zastali tudi pogovori z Madžarsko

V referendumskem času so zastali tudi pogovori z Madžarsko, ki naj bi pri projektu sodelovala z 200 milijoni evrov. Dokončnega dogovora, kaj bo dobila v zameno za sodelovanje pri projektu, še ni. "Madžarska seveda pričakuje, da bo imela od projekta tudi svoje koristi, kar se tiče lažjega dostopa do infrastrukture," je dejal Dragonja.

Pogovori z Madžarsko se bodo zdaj nadaljevali in po Dragonjevih besedah bo treba najti rešitev, ki bo sprejemljiva za obe strani in s tem za poslance, ki bodo meddržavno pogodbo o sodelovanju vzhodne sosede pri projektu potrjevali. A tudi če takšne rešitve ne bo, ima vlada plan B, je ponovil. Ta je, da se manjkajočih 200 milijonov evrov zagotovi iz državnega proračuna.

Zaprtje finančne konstrukcije Dragonja pričakuje do sredine leta 2018. V tem času bodo izdelani tudi projekti za izvedbo in s tem bi se ustvarili pogoji, da podjetje 2TDK v tretjem ali začetku zadnjega četrtletja 2018 objavi razpis za ključne inženirske objekte na projektu, je še dejal.

Pobudnik referenduma in vodja civilne iniciative Davkoplačevalci se ne damo Vili Kovačič je v nedeljo takoj po zaprtju volišč dejal, da zakon o drugem tiru za primer pozitivnega izida referenduma čakata pobuda za oceno ustavnosti in računsko sodišče. "Projekt je neustaven, zato bomo prihodnji teden vložili pobudo za oceno ustavnosti zakona in zadevo predali računskemu sodišču," je dejal.

Najnižja udeležba v zgodovini Slovenije

Za Slovenske železnice je novica, da referendum o zakonu o drugem tiru njegovim pobudnikom ni uspel, odlična novica, je dejal generalni direktor Slovenskih železnic Dušan Mes. "A želimo si to, na kar so opozarjali nasprotniki gradnje, da se projekt izvede čimbolj transparentno in v skladu z dobro poslovno prakso," je poudaril.

Udeležba na včerajšnjem referendumu o zakonu o drugem tiru je med nižjimi v zgodovini samostojne države. STA objavlja tabelo s podatki o udeležbi in rezultatih vseh dosedanjih zakonodajnih referendumov. Premier Miro Cerar je v prvi izjavi po zaprtju volišč na današnjem referendumu o zakonu o drugem tiru komentiral nizko udeležbo in dejal, da je "v veliki meri pokazala, da imajo volivci dovolj političnih igric" in da podpirajo vladni projekt.

Zavrnil je očitke pobudnikov referenduma, ki v slabi udeležbi vidijo nelegitimnost projekta. "O nelegitimnosti ni govora, pravila so bila jasna, vse smo odigrali po pravilih," je izpostavil. Tistim, ki so glasovali proti zakonu, je zagotovil, da drugi tir ne bo novi Teš 6, saj projekt vodijo zelo transparentno "zato tudi zakon, zato nadzorni mehanizmi, tako domači kot evropski, tudi zaledne države ne bi projekta podpre, če ne bi bil dober," je nanizal in poudaril še, da ima dobro finančno konstrukcijo, tudi trasa je določena v pravi smeri, je prepričan.

V rezultatu referenduma vidi jasno podporo vladi, da projekt nadaljuje. "Da končno izgradimo drugi tir - v dobro Luke Koper, Slovenskih železnic, slovenskega gospodarstva, zelene Slovenije in predvsem zato, da bo Slovenija konkurenčna država na transportnem zemljevidu sveta," je dejal.

Cerar: Zdaj vidijo, kakšna je volja ljudstva

Zagotovil je, da bo projekt še naprej skrbno voden in da ga bodo dokončali tako, da bodo davkoplačevalci kar najmanj obremenjeni ter da bo imela od njega cela Slovenija čim več. "In da bo to nekaj dobrega tudi za naše potomce," je dodal.

Opozoril je, da o drugem tiru sploh ne bi smeli glasovati na referendumu. "Gre za nepotrebno politizacijo vprašanja, ki je razvojnega pomena in zelo strokovno," je dejal. Ob tem se je obregnil tudi ob SDS in pobudnika referenduma Vilija Kovačiča, ki da so z referendumom želeli preprečiti projekt, ki je dober za Slovenijo. "Zdaj vidijo, kakšna je volja ljudstva," je dejal Cerar.

"Vlada se zavezuje, da bo poskrbela, da bo drugi tir zgled, kako naj se vodijo investicije. Zaradi preglednosti je pripravila poseben zakon, v katerega so vgrajeni vsi mehanizmi nadzora, uvedla bo tudi finančno-projektni nadzor civilne družbe," pa so sporočili iz Urada vlade za komuniciranje (Ukom).

Dodali so, da se bo z naložbo v drugi tir tovorni promet preusmeril s ceste na železnico in tako razbremenil slovensko avtocestno omrežje. Projekt bo vplival tudi na okolje, saj je železnica nedvomno čistejši način prevoza kot so prevozi po cesti. "Po dveh desetletjih prizadevanj vseh dosedanjih vlad je izgradnja drugega tira zdaj končno in dokončno premaknjena z mrtve točke," so zapisali v Ukomu.

Zaposleni v Luki Koper po referendumu za pospešeno izgradnjo drugega tira

Predsednik sveta delavcev Luke Koper Mirko Slosar je po prvih neuradnih rezultatih referenduma v imenu zaposlenih pozval k temu, da se pospeši gradnjo drugega tira, saj Italija in Avstrija načrtujeta konkurenčno železniško povezavo. 

Kot je spomnil Slosar, se je na predreferendumskih soočenjih govorilo o tem, da naj bi bil drugi tir zgrajen do leta 2025. Hkrati pa po njegovih besedah naveza Italijanov in Avstrijcev načrtuje "megalomanski železniški projekt", ki naj bi bil dokončan prav do takrat. Za Slosarja je zato nesprejemljivo, da bi 27-kilometrski drugi tir gradili s tempom treh kilometrov na leto.

"Zaposleni Luke Koper apeliramo na zdravo pamet, da se pospeši, da se začne graditi, da je to čim prej narejeno in v okviru Republike Slovenije, brez zunanjih vlagateljev," je poudaril Slosar. V obdobju konjunkture po njegovem prepričanju namreč "nikakor ne potrebujemo 200 madžarskih milijonov, da bi jih pač dali pred sam vhod v Luko Koper v zameno za to, ali pa še kaj več".

Sicer pa je Slosarja glede na specifičnost zadeve kljub temu, da kvorum za zavrnitev zakona ni bil dosežen in da so volivci zakon očitno celo podprli, pozitivno presenetila udeležba: "Ljudje se zavedajo, da je zadeva izredno pomembna za državo, ne samo za Luko Koper."

Zakon so najbolj prepričljivo podprli na Ptuju, največ jih je glasovalo v Postojni

Zakon o drugem tiru je podprla večina volivcev v skoraj vseh volilnih enotah, izjemi sta bili volilni enoti Ljubljana Center (za je glasovalo 49,68 odstotka volivcev) in Kranj (za je bilo 47,64 odstotka volivcev). Najbolj prepričljivo so ga podprli v volilni enoti Ptuj (za je obkrožilo 57,67 odstotka). Tam se je sicer referenduma udeležilo najmanj volivcev, medtem ko je bila udeležba najvišja v volilni enoti Postojna. Med posameznimi okraji pa so zakon najbolj prepričljivo podprli v Hrastniku, kjer je za glasovalo kar 75,24 odstotka volivcev, visoko podporo pa je dobil tudi v Trbovljah, Zagorju, Sežani, Mariboru, Murski Soboti in Ormožu.

Nizka udeležba v Piranu

Po drugi strani se je največ volivcev proti zakonu izreklo v Škofji Loki, in sicer 62,62 odstotka volivcev. Med okraji, kjer je bila podpora zakonu o drugem tiru najnižja, so tudi Grosuplje, Ljubljana Vič - Rudnik in Kranj.

Med posameznimi okraji se je referenduma največ volivcev udeležilo v Tolminu, in sicer 25,28 odstotka. Visoko udeležbo so zabeležili tudi v Kranju, Škofji Loki, Vrhniki in Ribnici. Najmanj volivcev pa je na volišča prišlo v Šmarjah pri Jelšah (13,76 odstotka), nizka udeležba pa je bila tudi v Lendavi, Kočevju in Piranu.