V zadnjem obdobju se snežna odeja v gorah še naprej kopiči, nevarnost je predvsem tam, kjer je veter prenašal sneg in gradil nove snežne nanose. V stari snežni odeji, ki je skrita pod debelo snežno odejo novega snega, pa so zlasti na osojnih pobočjih prisotne šibke plasti, ki lahko na posameznih mestih ob dodatni obremenitvi tudi popustijo.

Pod nadmorsko višino okoli 1600 m so nevarna predvsem strma travnata pobočja. Snežne in plazovne razmere so zelo zahtevne, nevarnost je težko prepoznati. Pri izbiri pobočja se je treba vesti zelo zadržano, se glasi osnovni nasvet za prepoznavanje nevarnosti plazov.

Strokovni sodelavec PZS Matjaž Šerkezi svetuje izbiro nižjeležečih predelov in izogibanje območjem, kjer je znatna nevarnost snežnih plazov. Neizkušenim posameznikom pa odsvetuje tudi obisk območij z zmerno drugo stopnjo nevarnosti.

Še posebej pa je izpostavil nevarno početje na družbenih omrežjih, kjer se pojavljajo neprimerna vabila v zasnežene gore v pomanjkljivih oblačilih, kot so kratke hlače ali celo kopalke, kar je zelo neodgovorno.

Kot poudarja Šerkezi, je tudi ob ugodnejšem času za obisk gora zelo pomembna popolna oprema. Sem spadajo plazovni trojček (žolna za hitro iskanje zasutih v plazu, sonda za natančno lociranje zasutega in aluminijasta lopata za izkopavanje), pa tudi cepin, dereze in čelada. Ne smejo pa pozabiti niti na prvo pomoč in bivak vrečo ter na mobilni telefon s polno baterijo.

Pogostejšim obiskovalcem gora v zimskem času in navdušenim turnim smučarjem pa na PZS priporočajo tudi uporabo nahrbtnika z zračnim balonom.

Kot so še opozorili na spletni strani PZS, je treba pred odhodom v gore preveriti nevarnost snežnih plazov, ki je prisotna ves čas in povsod tam, kjer je sneg. Zato svetujejo, naj planinci pred turo preverijo podatke na Agenciji Republike Slovenije za okolje (Arso) in spletnem portalu crossrisk.

Opozorili so tudi na pet pomembnih dejavnikov, ki močno vplivajo na varnost v gorah. To so nov sneg (večina plazov se sproži v prvem dnevu ali dveh po sneženju), nedavno sproženi plazovi na podobnem terenu, pokanje in hipno posedanje snežne odeje, naslednja nevarnost so zameti, klože in opasti, pa tudi hitra otoplitev in dež (ker omehčajo in oslabijo povezanost snežne odeje).

"V Planinski zvezi Slovenije svetujemo, da se ne glede na izkušnje udeležite tečajev za varnejše obiskovanje zasneženih gora in plazovnih delavnic v organizaciji PZS in posameznih planinskih društev, Združenja gorskih vodnikov Slovenije in Gorske reševalne zveze Slovenije," je dodal Šerkezi.