Prostovoljcem se je pridružila tudi kmetijska ministrica Aleksandra Pivec.

Vseslovenska akcija pogozdovanja z naslovom Pomladimo gozdove je potekala na petih lokacijah po Sloveniji, in sicer v Kočevju, Ravniku pri Logatcu, Lovrencu na Pohorju, Ravbarkomandi pri Postojni ter pri koči Mladika pri Postojni. Sodelujoči so na skupni površini okoli pet hektarjev gozdov posadili skupno 10.000 sadik gozdnega drevja - smreke, macesna, bukve, češnje, hruške in lesnike, so sporočili iz družbe Slovenski državni gozdovi.

Med prostovoljci na Lovrencu na Pohorju je bila tudi ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Aleksandra Pivec z ekipo. "Takšne akcije so dober način ozaveščanja o pomenu gozdov," je dejala in še posebno zadovoljstvo izrazila ob dejstvu, da se je akciji pridružilo veliko število različnih institucij in da je opaziti medgeneracijsko pestrost. Ministrica si želi, da bi tudi zasebni lastniki v čim večjem številu pristopili k obnovi poškodovanih gozdov.

Glavni cilj akcije je javnost obveščati o pomenu ohranitve gozdov in narave. Do ponovne vzgoje kakovostnih gozdov, ki so zaradi podnebnih sprememb vedno bolj podvrženi naravnim ujmam, namreč lahko pridemo samo ob sodelovanju gozdarske stroke, lastnikov gozdov in širše družbene skupnosti. "Z obnovo poškodovanih gozdov ohranjamo tudi številne funkcije gozda, ki so ključnega pomena za naša življenja. Gozd ima poleg gospodarske namreč še vrsto drugih vlog, ki se kažejo v njegovem okoljskem, ekosistemskem, biotskem, kulturnem, zgodovinskem, krajinskem in zdravstvenem pomenu," je poudaril direktor družbe Slovenski državni gozdovi Zlatko Ficko.

Prvo tovrstno akcijo so organizirali oktobra lani, ko so našteli dobrih 400 udeležencev, letošnja udeležba z več kot 670 prostovoljci pa je presegla pričakovanja organizatorjev. "Letošnja udeležba nas je utrdila v zavezi, da bo akcija pogozdovanja postala tradicionalna," so sporočili. Največ prostovoljcev, okoli 240, je tudi tokrat sadilo v Kočevju. V družbi Slovenski državni gozdovi so tako kot lani še posebej zadovoljni, da pri obnavljanju v ujmah poškodovanih gozdov sodeluje toliko mladih. Medtem ko so v Kočevju našteli preko sto katoliških skavtov in tabornikov in razred prvošolčkov, je v Logatcu pomagalo 30 študentov gozdarstva.

V Postojni so se akciji pridružili učitelji s Srednje gozdarske in lesarske šole Postojna, v Lovrencu na Pohorju pa učenci z osnovne šole Lovrenc in dijaki Biotehniške šole Maribor kot tudi dijaki in učitelji Srednje lesarske in gozdarske šole Maribor ter Srednje šole Slovenj Gradec in Muta. Na vseh petih lokacijah so gozdno drevje sadili tudi zaposleni iz več slovenskih podjetij. Akcijo Pomladimo gozdove 2019 so podprli ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Zavod za gozdove Slovenije, Zavod RS za varstvo narave, Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov in Zveza tabornikov Slovenije.

Skrb za gozdove sodi med primere medgeneracijskega sodelovanja, zato so se letos z akcijo pogozdovanja pridružili tudi veliki vseslovenski prostovoljski akciji Dan za spremembe - odpravimo diskriminacijo, katere glavni organizator je Slovenska filantropija. Namen letošnjega Dneva za spremembe pa je predvsem spodbujanje in širjenje sodelovanja. 

V zadnjih petih letih so naravne ujme v slovenskih gozdovih poškodovale več kot 16 milijonov kubičnih metrov dreves. Prizadetih je bilo okoli 65 odstotkov slovenskih gozdov. Od tega se bo naravni poti obnovilo 95 odstotkov poškodovanih gozdov, na preostalih ogolelih površinah pa bo potrebna obnova s sadnjo. Od žledoloma leta 2014 do danes je bilo posajenih okoli 600 hektarjev zasebnih in državnih gozdov z okoli 1,5 milijona sadik gozdnega drevja. V državnih gozdovih nameravajo letos zasaditi skupaj 850.000 sadik.