Prostor, v katerem živimo, je vedno predstavljal prepih kultur

Koper

Kulturno-izobraževalno društvo PiNA je na tiskovni konferenci predstavila rezultate in odziv na projekt Kulturni inkubator pripadnikov narodnih skupnosti narodov nekdanje SFRJ v Obalno-kraški regiji, katerega namen sta bila dvigniti zaposljivost in povečati socialno vključenost. Ta je po besedah vodje Boruta Jermana presegel pričakovanja in potrdil njegovo potrebnost v lokalnem okolju.

Borut Jerman in Mirna Buić

Projekt je PiNA izvajala zadnjih 14 mesecev, njegova vrednost pa je bila 114.000 evrov. Kot je na novinarski konferenci pojasnil Jerman, se je kar 11 odstotkov prebivalcev Obalno-kraške regije opredelilo za pripadnike narodnih skupnosti narodov iz bivše skupne države, vendar je bilo do zdaj na področju kulturne identitete in kulturnih projektov narejenega zelo malo.

Namen projekta, s katerim so uspešno kandidirali na razpisu za sredstva iz okvira operativnega programa razvoja človeških virov 2007-2013, je bil dvigniti zaposljivost pripadnikov teh narodnih skupnosti ter prispevati k njihovi večji socialni prepoznavnosti in vključenosti. Odziv je presegel pričakovanja, saj se je prijavilo dvakrat več ljudi, kot je bilo prostih mest, kar potrjuje, da je prisotna potreba po tovrstnih usposabljanjih, je dodal Jerman. Ob tem je izpostavil pomen multikulturnosti za istrski prostor, ki ga je skozi zgodovino "zaznamoval prepih različnih kultur".

Operativni program s področja človeških virov za novo evropsko finančno perspektivo še ni sprejet, glede na uspešnost projekta pa Jerman upa, da se bo nadaljevala strateška usmeritev, ki bo v prid enakih možnosti in socialne vključenosti.

Znotraj projekta so potekali trije sklopi dejavnosti. Tako sta pod vodstvom strokovnjakov potekali usposabljanji za profila kulturni menedžer in multimedijski ustvarjalec, ki ju je uspešno zaključilo 17 udeležencev. Starost udeležencev usposabljanj se je gibala med 25 in 45 let, delavnic pa so se udeležili ljudje vseh starosti, je pojasnila koordinatroka projekta Mirna Buić.

V okviru projekta so pripravili tudi mesečne delavnice na temo ohranjanja kulturne identitete, manjšinske organiziranosti in kulturnih razpisov. Najbolj trajen rezultat projekta pa je kulturni inkubator, v katerega se je vključilo devet društev in posameznikov. Tem bodo tudi v nadaljevanju nudili usposabljanje, infrastrukturo ter siceršnjo podporo pri njihovem delovanju, prijavljanju na razpise in podobno.

Deli novico:

bal ne bal |  30 .08. 2014 ob  13: 51
bal. Kaj si bil na kakem dogodku v sklopu kulturnega inkubatorja? Mogoče bi bilo v redu, da bi šel pogledat kdaj in si polo ustvaril mnenje. Drugače pa eu namenja sredstva za take zadeve in če se jih ne počrpa se vrnejo nazaj v eu (država bolj slabo financira NVO, za razliko od ostalih držav eu). In pridobit sredstva ni lih tako enostavno in tudi je potrebno pol pošiljat poročila in eu je kr zahtevna kar se tiče tega. Kot zanimivo povem, da Slovenija ni počrpala cca. eno miljardo sredstev iz eu v prejšnji finančni prespektivi 2007-2013. Lp
o`bala |  29 .08. 2014 ob  10: 23
... in prišel je čas, ko ni več časa...
bal |  29 .08. 2014 ob  10: 11
Zdi se mi da so taki projekti le sami sebi namen. Oz tistim ki jih delajo in pridobivajo sredstva države in eu...lahko da se motim...
V civlizaciji rabimo projekte, inkubatorje in mešalce megle |  29 .08. 2014 ob  09: 30
Danes živimo popolnma civilizirano in napredno. Mi to rabimo.
Nekoč nihče ni pridobil nikakršnih potrdil o zaključku šolanja, nobenih diplom, spričeval, izjav in pohval. Zaposlovali so se izključno po načelu učinkovitega opravljanja zadolžitve, s katero so največ doprinesli k skupnemu rezultatu. V kolikor nekomu, ki je postal lovec, nekajkrat zapored ni uspelo ujeti večje živali, so ga nemudoma premestili na drugo ”delovno mesto”.
Imeli so pač primitiven in enostaven sistem. Ubogi človek, ki je živel v tistem krutem času. V času brez denarja, obveznic, delnic, divident in dodane vrednosti. V času brez ekonomij, brez kapitala in donosa nanj. V času brez bankrotov, insolventnosti, permanentnosti, eksploatacij, infiltracij, penetracij, subvencij in regulacij. V času brez pogodb, kolekov, notarjev, nadzornikov in upraviteljev. V času brez policije, sodišč in advokatov. V času brez holdingov, hčerinskih podjetij in by pass podjetij. V času brez poslovnih skupin in podružnic. V času brez pravnih oseb, samostojnih podjetnikov in mešanih podjetij. V času brez delniških in kapitalskih družb ter družb z omejeno in neomejeno odgovornostjo. Živeli so brez nakupovalnih, kariernih, medijskih in znanstveno-raziskovalnih središč. Živeli so v času brez računalnika, facebooka, sms-a, mms-a, DS-a in SDS-a, ZDRUŽENIH LIST, v času brez hobijev in v času brez prostega časa.