"Mi tega projekta v bistvu nismo nikoli zavrgli, in to iz več razlogov. Ključen je ta, da je to ena redkih lokacij, kjer je veter, ki je primeren za izkoriščanje," je dejal Blažica na novinarski konferenci ob podpisu pogodbe o prodaji trgovca z elektriko E3 Petrolu.

Prav tako naj bi bila za postavitev vetrnega polja primerna tudi z vidika, da je za okolje in okoliške prebivalce nemoteča. "Prav tako se je v vseh teh letih tehnologija tako izboljšala, da bi bili izničeni vsi negativni vplivi na naravo, ptice bi bile po naših ocenah popolnoma varne," je Blažica komentiral enega od glavnih argumentov okoljevarstvenikov, predvsem Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, proti projektu. Zato gredo v ponovni postopek pridobivanja vseh potrebnih dovoljenj. "Odziv pri odločevalcih je dober, sam pa mislim, da bi bilo dobro postaviti to vetrno polje na Volovji rebri. Vsekakor pa bo ključna presoja vplivov na okolje," je pripomnil Blažica.

Pred leti je bila na območju Volovje rebri predvidena postavitev 35 vetrnic, vsaka z močjo 850 kilovatov, skupna moč elektrarne pa bi bila 20 megavatov. "Zdaj takih vetrnic niti ne proizvajajo več. Tako da je naša zamisel ta, da bi tam postavili le deset vetrnic, skupna moč elektrarne pa bi bila 30 megavatov," je še povedal Blažica. Elektro Primorska bi za investicijo namenila 30 milijonov evrov.

Gradbeno dovoljenje za gradnjo vetrne elektrarne z 29 vetrnicami in pripadajočega visokonapetostnega daljnovoda je bilo Elektro Primorski izdano februarja 2007. Januarja 2013 je ministrstvo za kmetijstvo in okolje sprejelo odločbo, s katero je razveljavilo okoljevarstveno soglasje za vetrno elektrarno na Volovji rebri, Agenciji RS za okolje (Arso) pa naložilo, da o zadevi ponovno odloči. Dan pozneje je zato Elektro Primorska ustavila že začeta dela na Volovji rebri, maja 2013 pa je Arso razveljavil izdajo okoljevarstvenega soglasja za vetrno elektrarno na Volovji rebri.