(Od leve proti desni) asist. dr. Katja Kalan, doc. dr. Jure Jugovic, doc. dr. Vladimir Ivović (vodja oddelka za biodiverziteto na UP FAMNIT), asist. Martin Senič, asist. Sara Zupan in doc. dr. Martina Luznik, ki je bila tudi vodja projekta ENGREEN na UP FAMNIT.

Sodelavci pri projektu na UP FAMNIT so v sklopu sodelovanja zbrali podatke o kalih v zahodni Sloveniji in v delu Furlanije - Julijske krajine. Projekt ENGREEN je tako s svojimi aktivnostmi dosegel svoj namen ohranjanja biotske raznovrstnosti tega območja in pomembno prispeval k obnovi suhih zidov, kalov, malih močvirij, ledenic in pripravi skupnih smernic in načrtov za celostno strategijo ohranjanja in razvoja biotske raznovrstnosti območja.

Kal Matavun

Po mnenju direktorja Parka Škocjanske jame Stojana Ščuke je "projekt pomembno prispeval k popisu kalov, studencev in suhih zidov ter k njihovi obnovi, ki se bo nadaljevala tudi v sklopu novih že pridobljenih projektov (ReNature) ter projektov, ki so še v pripravi (ENGREEN 2)". Dodal je tudi, da "je sodelovanje z Univerzo na Primorskem pomembno vplivalo na rezultate in izjemno uspešnost projekta s pomočjo različnih terenskih nalog. Poglobilo je že obstoječe sodelovanje, ki se bo nadaljevalo tudi z različnimi aktivnostmi izven dosega projekta in v vseh naslednjih projektih na njihovem območju."

Doc. dr. Martina Lužnik z oddelka za biodiverziteto dodaja, da so "v dveh letih pregledali velik del kalov (in drugih vodnih teles) na Krasu, v slovenski Istri in Brkinih, zbrali podatke o stanju kalov in prisotnosti dvoživk, spremljali kraška travišča in metulje". Pomembno je bilo tudi spremljanje okrevanja populacije izjemno ogroženega metulja barjanskega okarčka po požaru leta 2019 na Cerju. Z odstranjevanjem tujerodnih vrst so izboljšali tako stanje kalov (odstranjevanje zlatih rib) kot tudi habitat za barjanskega okarčka (odstranjevanje pajesena s travišč). Največ ljudi pa so dosegli "ENGREEN" BIOLOŠKI VEČERI z zanimivimi, aktualnimi in raznolikimi biološkimi tematikami.

Suhi zid

V sklopu projekta je UP Famnit intenzivno vključil tudi študente – izpeljali so celo dve poletni šoli –, kjer so lahko intenzivno sodelovali pri terenskih raziskavah. Kar nekaj študentov si je to tematiko izbralo tudi za pripravo zaključne naloge na študijskih programih 1. in 2. stopnje.

Ključne aktivnosti sodelovanja UP Famnit v sklopu projekta so bile:

- priprava pregleda zelene infrastrukture na programskem območju, predvsem so zbrali obstoječe podatke o kalih v zahodni Sloveniji in vzhodnem delu Furlanije Julijske Krajine;

- pregled velikega dela kalov (in drugih vodnih teles) na Krasu, v slovenski Istri in Brkinih ter zbiranje podatkov o stanju kalov in prisotnosti dvoživk;

- pregled kraških travišč in metuljev: spremljanje okrevanja populacije izjemno ogroženega metulja barjanskega okarčka po požaru leta 2019 na Cerju (2020, 2021, 2022);

- z odstranjevanjem tujerodnih vrst so izboljšali stanje kalov (z odstranjevanjem zlatih rib iz osmih kalov) ter habitat za barjanskega okarčka (z odstranjevanjem pajesena s travišč);

- velik doseg z "ENGREEN" BIOLOŠKIMI VEČERI z zanimivimi, aktualnimi in raznolikimi biološkimi tematikami – bolj ali manj povezanimi z zeleno infrastrukturo.