Udeležence dogodka, s katerim ustanova vse od leta 2003 obeležuje Zahvalni dan, so uvodoma nagovorili direktor dr. Edvard Kobal, predsednik državnega sveta Alojz Kovšca, ki je znanost, raziskave in razvoj izpostavil kot vrednote, ki jih državni svet ceni in spodbuja, ter prof. dr. Igor Papič, rektor Univerze v Ljubljani, soustanoviteljice Slovenske znanstvene fundacije. 

Na prireditvi so bila najprej podeljena tri priznanja Prometej znanosti za odličnost v komuniciranju za življenjsko delo na področju komuniciranja znanosti. Prejel ga je prof. dr. Tomaž Pisanski s Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem.

Prof. dr. Tomaž Pisanski, predsednik uprave Slovenske znanstvene fundacije dr. Edvard Kobal ter novinar in predsednik Komisije za določitev prejemnikov priznanja Prometej znanosti za odličnost v komuniciranju znanosti Samo Kranjc

Redni profesor dr. Tomaž Pisanski je vrhunski raziskovalec, ki deluje na področju diskretne in računalniške matematike, z aplikacijami v naravoslovju, tehniki in družboslovju. Je eden od pionirjev topološke teorije grafov na svetu in začetnik svetovno znane slovenske šole teorije grafov. Njegov najpomembnejši doprinos v svetovno zakladnico znanja temelji na uporabi metod diskretne matematike v naravoslovju in tehniki. Izjemen je tudi njegov prispevek k razvoju teorije upodobitev grafov, ki se uporablja v sami matematiki, pa tudi v kemiji, biologiji in drugih znanostih. Tudi po njegovi zaslugi je slovenska znanost na teh področjih prepoznavna in cenjena na globalni ravni, njegovo intenzivno sodelovanje z raziskovalci in raziskovalnimi institucijami s celega sveta tako kot tudi njegovo članstvo v številnih znanstvenih organizacijah in združenjih v tujini ima že več desetletij močan vpliv na razvoj slovenske znanosti in na njeno prepoznavnost na mednarodnem področju.

Pod vodstvom prof. dr. Pisanskega je Univerza na Primorskem v letu 2016 v sodelovanju z drugimi institucijami v Sloveniji, ki se raziskovalno ukvarjajo s področjem matematike, uspešno kandidirala za organizacijo 8. Evropskega kongresa matematike. Kongres bo potekal leta 2020 v Portorožu in bo najpomembnejši znanstveni dogodek v Sloveniji. Pomemben doprinos h komuniciranju znanosti prof. dr. Pisanski izkazuje tudi z urejanjem znanstvenih publikacij. Je namreč eden od dveh ustanovnih in glavnih urednikov mednarodne matematične revije Ars Mathematica Contemporanea – AMC. Prof. dr. Tomaž Pisanski izkazuje odličnost komuniciranja v znanosti tako znotraj mednarodne znanstvene in strokovne javnosti kot tudi širše, saj je v svoji dolgi karieri hkrati sodeloval tudi v programih popularizacije znanosti za širšo in ciljno publiko. V okviru predavanj in delavnic ter tudi mentorstva številnim mladim znanstvenikom je posredoval nadaljnjim generacijam tako svoje znanje, izkušnje in poglede na delo in vlogo znanstvenika v sodobni družbi kot tudi vnemo in ljubezen do znanstvenega raziskovanja ter s tem navdušil marsikaterega mlajšega raziskovalca za delo v znanosti.

Drugo nacionalno priznanje Prometej znanosti za odličnost v komuniciranju je z UP prejela prof. dr. Irena Lazar, dekanja Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem, ki kot raziskovalka deluje v okviru Inštituta za arheologijo in dediščino in predavateljica na Oddelku za arheologijo in dediščino.

Prejemnica priznanja prof. dr. Irena Lazar, dr. Edvard Kobal in Samo Kranjc

Redna profesorica dr. Irena Lazar kot raziskovalka arheologije rimskih provinc in posebej kot specialistka za antično steklo je avtorica številnih znanstvenih prispevkov, ki so temeljnega pomena za razumevanje posameznih segmentov slovenske arheologije, prav tako pa tudi močno prispevajo in bogatijo znanstvene dosežke na svetovnem raziskovalnem nivoju. V realnem okolju svoje znanstvene raziskave in dosežke posreduje in aplicira tudi kot vodja upravljavca Arheološkega parka Simonov zaliv v Izoli, rimskega arheološkega spomenika državnega pomena. Raziskovalne in znanstvene dejavnosti je v okviru kompleksnega in zahtevnega upravljanja arheološkega parka v minulem desetletju nadgradila z vodenjem nacionalnih in mednarodnih projektov, katerih številne dejavnosti so med drugim namenjene tudi promociji arheologije in dediščine splošni javnosti.

Največji premik na področju promocije arheologije je dosegla z uspešnim izvajanjem mednarodnega projekta AS – Arheologija za vse. Oživljanje arheološkega parka Simonov zaliv (AS-Archaeology for all. Revival of the Archaeological Park Simonov zaliv). Za različne ciljne skupine so bile v okviru projekta izvedene številne dejavnosti, med drugim izobraževanja, restavriranje, konserviranje in zaščita najdišča rimske vile Simonov zaliv. Povečana in izboljšana je dostopnost do spomenika, vzpostavljen je bil sodoben Interpretacijski center, podvodni ogledi pristanišča, v pripravi je spletna aplikacija vodnika po spomeniku. Vzporedno je potekalo tudi izobraževanje in usposabljanje na področju arheološke didaktike ter ozaveščanje javnosti o pomenu arheološke dediščine z javnim programom eksperimentalne arheologije. Nadalje je v parku potekalo še veliko drugih uspešnih projektov. Izjemen obisk in iz leta v leto naraščajoče zanimanje javnosti za dejavnosti v Arheološkem parku Simonov zaliv lahko pripišemo povečanju interesa javnosti za arheološko dediščino, izobraževanju mlade generacije o pomenu varovanja in promocije naše dediščine, kar vse izhaja iz dolgoletnega in stalnega prizadevanja za njegovo promocijo s strani prof. dr. Irene Lazar.

Priznanje za dosežke v zadnjih treh letih, še zlasti v letu 2019, so prejele tudi prof. dr. Jurka Lepičnik Vodopivec na predlog UP ter izr. prof. dr. Nives Kovač in doc. dr. Janja Plazar s Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem na predlog drugih institucij. 

Prejemnica priznanja prof. dr. Jurka Lepičnik Vodopivec, dr. Edvard Kobal in Samo Kranjc

Strokovni doprinos redne profesorice dr. Jurke Lepičnik Vodopivec k razvoju pedagoške vede kot tudi povečanju ugleda pedagoške vede na akademskem in strokovnem področju doma in v tujini je izjemen. Prejemnica priznanja od prvega dne delovanja pod okriljem Univerze stopa po akademski, strokovni in pedagoški poti z mislijo na čast in ugled univerze, neprestano spodbuja študente k doseganju in preseganju študijskih ciljev ter ohranja in nenehno izboljšuje medosebne odnose na Univerzi. Njena raziskovalna energija se skupaj s pedagoškim pristopom zrcalita v izjemni avtoriteti, ki jo je v svoji akademski karieri uspela zgraditi in jo uspešno dopolnjuje in izboljšuje.

Sporočilo, ki ga prof. dr. Lepičnik Vodopivec prenaša tako znotraj nacionalnega okvira kot tudi v tujini, temelji na pomembni vlogi sodelovanja: zgolj s konstruktivnim iskanjem skupnih rešitev bomo uspeli preživeti številna družbena vprašanja, ki pretresajo lokalni, nacionalni in svetovni okvir. Vse to nenazadnje dokazujejo tudi nagrade, ki jih je prejela tako za pedagoško odličnost, za posebej velik doprinos k razvoju znanstvenega in pedagoškega dela ter za izjemne dosežke na področju raziskovanja vzgoje in izobraževanja, v okviru katerega je izkazala izjemne rezultate znanstveno-raziskovalne odličnosti ter je pomembno prispevala k promociji vzgoje in izobraževanja tako v širši strokovni javnosti kot v mednarodnem okolju.

Skupinsko priznanje pa so prejeli zaposleni v Službi za komuniciranje Univerze na Primorskem, ki skrbijo za spletni portal UP budi: Mirella Baruca, Anja Curk Repič in Damjan Muhič.

Prejemniki priznanja Damjan Muhič, Anja Curk Repič in Mirella Baruca (UP budi), dr. Edvard Kobal in Samo Kranjc

Z željo, da bi splošna javnost lahko dostopala do več spletnih vsebin o znanosti, raziskovanju in izobraževanju, saj prek običajnih poti (slovenski mediji) ni zadostnega zanimanja,  je v letu 2016 vzpostavila portal UP budi. S tem je UP splošni javnosti omogočila vsebine, ki na poljudno-znanstveni način predstavljajo dosežke dela čez 600-ih zaposlenih na pedagoško-raziskovalnem področju in čez 5000-ih študentov, kot tudi do informacij o vpetosti UP v lokalnem okolju in svetovni akademski mreži ter sodelovanju z drugimi institucijami in gospodarskimi družbami.  Za univerzo, ki  s pomočjo portala prenaša različnim javnostim uporabne vsebine in na osnovi tega dosega vse večjo sledljivost, je tovrstna "interakcija" izjemnega pomena. S tem se uresničuje najpomembnejši zastavljeni cilj: promoviranje znanosti in ozaveščanje javnosti o njeni uporabnosti. Drugi pomemben cilj je nadgrajevanje sodelovanja z različnimi javnostmi, ki se na ta način povezujejo z izobraževalno-znanstveno ustanovo tudi na drugih področjih. UP budi je ena izmed razlikovalnih prednosti, s katerimi se UP ponaša v slovenskem univerzitetnem prostoru.

Slovenska znanstvena fundacija podeljuje častni naslov "Komunikator znanosti" od leta 2013 dalje. Letos ga je za svoje obsežno strokovno in širokemu krogu ljubiteljev znanosti razumljivo komuniciranje znanosti v različnih medijih prejel dr. Sašo Dolenc, urednik in koordinator spletnega portala Kvarkadabra. Častni naziv Zvezda 25. slovenskega festivala znanosti pa sta prejela prof. dr. Maca Jogan in Luka Repar s Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani. 

Na slavnostni akademiji so podelili priznanja tudi podjetjem, organizacijam in posameznikom, ki so v preteklem letu najbolj podpirali delovanje Slovenske znanstvene fundacije.